SI LAHKO MALO TIŠJI?

V tišini so neskončne zmogljivosti,

ki jih ne more izraziti ali oblikovati niti ena beseda.

Izgovorjena beseda ima omejen potencial, medtem ko tišina nima omejitve.

ZALEZUJTE TIŠINO V SEBI!

Iztočnica mojega današnjega pisanja je »beseda« TIŠINA. Izražena v globoki notranjosti vsakega posameznika in ki pozna vse odgovore na naša vprašanja.

Ko se podamo v »polje« tišine, bomo prejeli odgovore na veliko, če že ne na vsa vprašanja naše biti.

Zavedanje, da bo tišina v nas »ustvarila« nevidno, nesluteno in neizpolnjeno, je samo po sebi darilo nam samim.

Poglobiti se vase, pomeni prisluhniti tišini v sebi. Nimamo veliko drugačnih možnosti, da bi prejeli odgovore na vprašanja, ki nas vsakodnevno mučijo, najedajo ali hromijo do te mere, da se vrtimo v enem in istem krogu … enih in istih mislih, dejanjih in ustrahovanjih samega sebe.

Tišina je največje darilo samemu sebi, če ozavestimo njeno blaginjo in njene neskončne zmožnosti.

Tovrstna »dejavnost« nas pripelje do rešitev, ki jih v preglasnem zunanjem svetu ne vidimo in posledično ne prepoznamo.

Postavitev dnevnih dejavnosti v tišino bo okrepilo naš čut za intuicijo in nas nežno napotilo k odgovorom, ki jih tako ali tako nosimo že v sebi.

Večina pričakuje odgovore od drugih v zunanjem svetu, med ljudmi, ki so »pametnejši«, izkušenejši ali imajo tisto »nekaj«, kar sami nimamo.

Napaka! Generalna in absolutna napaka. Samo mi sami (in nihče drug) nam ne more z zanesljivostjo povedati ali dati napotila ali recepta za naše srečno življenje.

Da! Lahko nas usmerja, svetuje, priporoča, teši ali kako drugače pomaga iz srca ter z vsem občutkom za sočloveka in to nadvse sočutno. Ampak to je tudi vse.

Ali pa vse to, kar na ta način »prejmemo« od drugih drži, pa moramo raziskati in uravnotežiti v nas samih?

Le mi vemo, ali bi neko priporočilo veljalo tudi za nas. Ali je v skladu z našimi najglobljimi in srčnimi željami in ali smo v stanju živeti po vzoru drugega?

To pa lahko ozavestimo le v tišini, ki nam bo začela odpirati polje svojih neštetih možnosti, med katerimi bomo našli in izbirali zase to, kar je v skladu z našo dušo in prav našim potencialom.

Tišina bo pokazala na tisti del v nas, ki je samo naš in ga nima nihče drug. Kajti dveh, ki bi bila identična, absolutno skladna in imela popolnoma enake življenjske poti, tako ni.

Lahko nam je cilj skupen, lahko, da se strinjamo, kam želimo priti. Lahko imamo enak namen in smo sposobni velike pozornosti v dojemanju stvarnega sveta. Vse to je možno.

Ampak, kako bomo ravnali in točno, po kateri poti jo bomo ubrali (ob kateri kamen se bomo spotaknili, ga nehote brcnili ali ob kateri korenini zagozdili …) pa je samo naša pot.

Redko se zgodi, da bosta dva v večji skupini naredila skladen in popolnoma enak korak (stopila na isti kamen, na isti del veje, maha ali poteptala isto travico). Vsaj v niansah bo izbral vsak zase malo drugačno pot.

Torej! Opreti se na drugega je dragoceno. Poiskati pomoč je dobrodošlo. Naleteti na podobne ljudi je razveseljivo. Vendar bo naša pot, še vedno samo naša.

Prav zato pa je še kako pomembno ozavestiti, zakaj izbiramo takšne korake in zakaj ne drugačne. Zakaj in v čem smo drugačni od drugih in s čim lahko pomagamo sebi, da to spregledamo. In s čim lahko pomagamo drugim, da to »spregledajo«.

Tišina je vedno v nas, samo da je ne »slišimo«. Ustaviti se in prisluhniti tišini v sebi, pomeni spoznavati samega sebe.

Kako osvobajajoče je spoznavati samega sebe. Kako čudovito je spoznati svoje srčne želje (pomislite pri sebi, če resnično veste, kaj si želite – ni tako preprosto, kot se to zdi na prvi »pogled«) in jih živeti.

A najprej se treba zalesti v tišino v sebi. Najti tisti del sebe, ki tiho čaka, da se izrazi. Tudi tišina je »živa«. Živi izza zvoka. Je transcendentna, prerašča zvok.

Življenje se izraža skozi tišino ali dobesedno skozi neobstajanje zvoka. Živi v ozadju vsake besede.

Prav zaradi tega je v tišini neskončen potencial, ki ga ne more izraziti ali oblikovati niti ena beseda. Izgovorjena beseda ima omejen potencial, medtem ko tišina nima omejitve.

Tišino aktiviramo z močjo namena in s pomočjo meditacije.

Razmislite, ali bi lahko bila meditacija vaša pot do notranje tišine in odgovorov, ki čakajo v vas, da jih »slišite«?

Tudi vstop skozi »vrata« v meditacijo kot doživljanje in dojemanje tišine, bom v bližnji prihodnosti podelila z vami.

Vas pa spodbujam, da raziščete tovrstno literaturo, se morda pogovorite s kom, ki meditacijo že izvaja ali se povežete s katero izmed številnih skupin, ki »poučujejo« njene osnove.

Samo odločiti se je treba in izbrati. Ne pozabite! Vredni ste vsega časa in vse pozornosti do sebe.  

Pisarka Simona