NAJMANJ OGLEDOV ORGANIGRAMA

Morda pa je vseeno presenečenje, da je najmanj ogledov v ORGANIGRAMU 

Društva UNIVERZA LJUBEZNI imela 2. slika: LJUBEZEN.

Seveda ni enoznačnega odgovora, zakaj je tako. Nima ga smisla niti iskati.

Kljub temu pa bom, kot to storim vedno, kadar postavim v ospredje besedo: LJUBEZEN, vrgla trnek v razmislek.

Vame se je ujela zamisel, da je ljubezen, o kateri imam namen še mnogo pisati, najbolj nevarna in neoprijemljiva tema, ki dviguje mnogo prahu in predvsem strahu.

Zakaj strahopetnost? Glavni razlog je ta, da ljudje ljubezen lastninijo; v glavnem brez zavedanja, da to počnejo.

Kjer so ljudje skupaj zaradi strahu (kakršnega koli: izguba, varnost, nemoč, ljubosumje, status, otroci, premoženje, vplivi, vzorci, prepričanja drugih …), o ljubezni ni duha ne sluha.

Mož poseduje ženo, žena moža, starši posedujejo svoje otroke. Učitelji ali duhovni vodje poskušajo na vse mogoče načine posedovati svoje učence. Politiki poskušajo posedovati državo. Vere poskušajo posedovati milijone ljudi in kontrolirati vsak vidik njihovega življenja …

Ljubimci se ves čas prepirajo, govoreč ali misleč: »Ti nekaj skrivaš!«

Prisotnost manipulacije, izsiljevanja, izkrivljanje resnice, tradicije, čustvena otopelost, vdanost …; vse to ljubezen ubija.

Tako so milijoni ljudi ubili ljubezen s svojimi lastnimi rokami in se zdaj počutijo strahopetno.

Seveda tega niso hoteli – nihče ni imel namena ubiti svoje ljubezni – vendar so zaradi svojega nezavedanja prav to storili.

Tema, vredna razmisleka!

Ljudje se ne zavedamo, da življenje lahko obstaja le v svobodi.

Resnična ljubezen nikomur ne dopušča, da si jo lastimo. V nobenem pogledu in v nobenem oziru. Kako bi si jo sploh lahko lastili?

Ljubezen je vendar naša duša!

Živost ljubezni obstaja samo v svobodi.

Zatorej! Najprej je treba osvoboditi sebe – šele nato bomo v stanju pokloniti svobodo drugemu.

Kako to storiti? Morda z brezpogojno ljubeznijo do sebe.

Pa smo spet na začetku. Poznate veliko ljudi, ki brez pogojev sprejemajo in ljubijo sebe takšne, kot so? Aha, ta bo pa težka!

Obstaja kar nekaj vidikov, ki pravijo, da je treba vedno najprej začeti pri sebi …

No – v ljubezni se je praviloma najprej treba marsičesa odučiti.

Spoznati, kaj vse ljubezen ni, da bi na koncu lahko spoznali: »Kaj pa ljubezen v resnici je?«

Ljubezen bo izmuzljiva, vse dokler sami ne postanemo TA ljubezen, ki jo iščemo. 

Živa ljubezen. 

O skrivnostnosti in čarobnosti ljubezni bo še govora!

NAJVEČ OGLEDOV ORGANIGRAMA

Morda niti ni presenečenje, da je največ ogledov v ORGANIGRAMU 

Društva UNIVERZA LJUBEZNI imela 3. slika: SAMOZDRAVLJENJE.

Le kdo si ne želi ravnovesja, opolnomočenja, miru in brezpogojne ljubezni?

Zato sem se odločila, da najprej predstavim preprosto zamisel, na katero se lahko opre vsak - z razmislekom pri sebi.

Najprej izzivalno vprašanje: »Ali bi bilo samozdravljenje sploh potrebno, če bi živeli SPROŠČENO in NARAVNO v skladu z edinim zakonom, ki je resničen?"

"In le-ta je: ZAKON NARAVE.«

Kot teče življenje v naravi, tako naj bi naravno teklo tudi življenje človeka. Saj človek NI ločen od narave, čeprav se obnaša oholo in vzvišeno, kot da ni njen del, delček celotne eksistence.

Pa poglejmo, kje vse se zalomi, ker mislimo, da smo pametnejši od narave?

Kdo bo koga prisil, da se pokori? Mi naravo ali narava nas? Ve se, kdo bo podlegel. 

Jasno! Človek! In vsa človeška neumnost. Brez zavedanja, da v resnici ne more kontrolirati niti svojega življenja, kaj šele življenja drugega.

Zaradi številnih anomalij s katerimi igra uničujoče igre, doživlja lastno tragedijo, ki ga pokoplje pod sabo.

In to zaradi nevednosti in nerazumevanja, kaj vse je človeku dano po naravni poti in kako to izkoristiti v svoje zadovoljstvo.

Modrost pa sprašuje:

"Se morda čudiš, zakaj ti življenje ne stoji ob strani? Zakaj si tujec v svetu, kjer živiš? Zakaj se venomer ukvarjaš z drugimi in zapravljaš svojo energijo za banalnosti? Koliko pogojev in nalog moraš izpolniti, da bo tvoje življenje postalo ENKRAT zadovoljno, mirno in sproščeno? Kaj vse MORAŠ še storiti, da bo prišel tisti dan, ko se boš lahko sprostil in zaživel naravnost srečno?"

Same neumnosti … Ni jim videti konca …

Modrost narekuje:

"Resnica pa se muza izza vogala in spremlja tvoj obup in časovno zanko, v katero si ujet, ker vse delaš za prihodnost, ki je v resnici NI in se znojiš zaradi preteklosti, ki je prav tako že zdavnaj NI več.

Tebe NIKOLI NI TUKAJ. 

Nikoli nisi v sedanjem trenutku in nikoli NISI DO SEBE BREZPOGOJEN.

To sta dva glavna razloga, da življenje polzi mimo, in to z vedno večjim pospeškom."

Modrost namiguje:

"Kako začeti? Kako ustvariti ravnovesje? V katero smer zastaviti korak, da ne bo negotov in majav, kot da si vse dni omamljen?

Naravnost in sproščenost sta snovi brez škodljivih primesi. Čim več ju uživaš, bolj boš zadovoljen, zdrav in miren, in to na vseh ravneh svojega življenja."

*

Samozdravljenje se začne, ko delamo TO, kar radi počnemo. Da tega ne počnemo, imamo tisoče izgovorov. Jasno – omejitve si postavljamo sami, zato smo ukleščeni v delo, ki ga načeloma NE MARAMO.

Posledično v svoje delo ne vnašamo strasti, zanosa in navdušenja. Tako vsak dan po malem umiramo na VSEH ravneh življenja: čustvenem, fizičnem, mentalnem in duhovnem.

Ker praviloma NIKOLI nismo TUKAJ – se ne zavedamo, da čas beži le zato, ker v mislih begamo nazaj, naprej in iščemo izhod, kjer ga ni in ga nikoli ni bilo. 

Čas JE samo takrat, ko se ustavimo. 

Čas je samo ZDAJ in nikoli več potem niti predtem.

Pogoji, s katerimi smo se oborožili, da bomo nekega dne srečni, se množijo in ne redčijo. Vsak dan ustvarimo kakšnega novega. Pogojenost uničuje vse veselje, o radosti bivanja pa ni duha in sluha.

Ker ni brezpogojnosti do sebe, ni niti sočutja, ki bi ga gojili do drugih. Postajamo hladni, togi in trdi od pričakovanj, prepričanj in kletke, v kateri vedno težje dihamo.

Ko se znajdemo v vrtincu čustev in zmede, se zapremo vase, namesto da bi za začetek iskali rešitev v fizičnem delovanju. 

Pozabimo, da je zavestno DIHANJE prva samopomoč, poleg gibanja v naravi in človeku danih naravnih dejavnosti: plesa, teka, sprehajanja in druge vrste čudovitih možnosti. Le kje drugje kot v naravi?

Kar pa je najpomembnejše in kar smo že zdavnaj pozabili, pa je otroška spontanost, preprostost in smeh. 

Smeh od srca; razigranost, ko pozabimo na čas; užitek, da smo to, KAR SMO.

Teh nekaj silno preprostih in naravnih resnic ne živimo. Se ji jih niti ne zavedamo.

Brezglavo hitimo tja v en dan, izgubljeni in preobremenjeni od lastnih neumnosti.

Vse besede in vse zapisano je brez pomena, če se nimamo namena ustaviti in pogledati v album svojega življenja.

Ko si bomo dovolj močno zaželeli, da nekaj spremenimo (pri sebi), se bo samozdravljenje samodejno začelo.

Saj je po naravnem zakonu najbolj naravno,

da človek ŽIVI svojo naravno in sproščeno

naravo.

Modrost nas preizkuša:

"Ali še vedno gojiš prepričanje, da je za tvoje življenje odgovoren nekdo drug? Tvoj partner, delodajalec, sosed, politika, družba, vera …, kdorkoli ali karkoli.

Spoznaj odgovornost! Svojo odgovornost do sebe. Svojo odgovornost za zdravje telesa, uma in duha." 

Seveda so pomočniki povsod okoli nas. Ampak odgovornost lastnih izbir je naša.

Več razumevanja o svoji odgovornosti in več zavedanja tega, kdo v resnici smo, pomeni večji temelj osnovnemu zdravju in razcvetu na vseh ravneh.

Ne iščimo krivcev zunaj sebe, kajti potem se pot samozdravljenja zgreši že na samem začetku.

POSLANICA Društva UNIVERZA LJUBEZNI - Pisarka Simona

POSLANICA

Društva UNIVERZA LJUBEZNI

je v svojem temelju na videz kratka in jedrnata, vendar nosi v sebi vse bistvene sestavine za izhod iz trpljenja in zablode.

*

Ljubezen je resnična. 

VSE drugo so IGRE življenja 

s pomočjo katerih se učimo in rastemo.

*

Ustanovni člani smo poslanico društva soglasno sprejeli in potrdili, kot zvezdo stalnico.

Sledili ji bomo na več ravneh življenja: fizičnem, čustvenem, mentalnem in duhovnem.

S tem bomo spreminjali življenje na najboljši možni način. Vsaka sprememba šteje, saj nosi učenje in rast.

A za zdaj samo še naslednje: 

VSAK posameznik si lahko poslanico pojasni ali razsvetli po svoje.

Prav zato jo bom v naslednjih dneh približala s čim več strani - predstavila s tisoč in enim pogledom. 

In sicer z namenom: da proniknem v srca in um čim večjega števila ljudi.

Prva iztočnica bodo odzivi na predstavljene ORGANIGRAME.

Hvala vsem, ki ste do zdaj kakorkoli pripomogli, da sem društvo postavila "na noge".

Veliko vas je, zato en velik HVALA!

FOTO: Eva Babič

ORGANIGRAM Društva UNIVERZA LJUBEZNI - Pisarka Simona

 

Potovanje skozi 1001 noč

Se spomnite zgodbe o Šeherezadi in pravljic 1001 noč?

Šeherezada je svoje življenje podaljševala tako, da je sultanu vsako noč pripovedovala zgodbe in proti jutru v najbolj napetem delu pretrgala pripoved. Tako ji je sultan vsakič znova podaril življenje še za eno noč. Po tisoč in eni noči se je sultanu jeza polegla in življenja brez nje si ni mogel več predstavljati.

Šeherezada si je na ta način rešila življenje in postala kraljica.

*

Ste kdaj pomislili, da bi popotovanje do resnice, lahko bilo podobno potovanju Šeherezade?*

*(ime arabsko – perzijskega porekla pomeni: svobodna, vzvišenega rodu)

Popotovanje do resnice – do resničnega sebe – namreč prav tako zahteva vsaj 1001 noč, 1001 dan in 1001 trenutek vsak dan …

Zgodbe, ki se na takšnem potovanju stkejo, prav tako postajajo vse bolj zanimive in napete. Na koncu se skoznje razsvetlimo in postanemo kraljice in kralji svojega življenja.

A kako začeti? Kateri so bistveni koraki na tej, vsaj 1001 dan dolgi noči?

Lahko jih strnemo v nekaj pet, deset … Prehoditi pa je treba vse. Šele, ko jih prehodimo, ozavestimo, da je resnica o nas samih nekaj čisto drugega, kot smo mislili pred tem …

Na primer, da so najbolj napeti deli tega potovanja sestavljeni iz petih temeljnih korakov:

1.    VSE, kar drugi govorijo, je drugotnega pomena; poslušaj samega sebe.

2.  Hvaležnost je maternica za rojstvo vsega novega; ko jo izražamo vsak dan, postane zvezda stalnica in se odziva s čudeži. Po navadi povsod tam, kjer ne pričakujemo.

3.   Osvoboditev zunanjih bremen nosi notranjo svobodo. Ne obstaja svoboda izven sebe.

4.  Odlično je beseda, ki vsemu reče: DA in nikoli: NE. Reci v sebi: da – odlično nosi razrešitev. Ne glede na težo položaja, dogodka ali stanja, se zgodi premik, kar se da hitro, zlahka in z najmanj ovirami.

5.  Ljubezen nima drugega namena, kot da nas popelje do razsvetljenja naše biti. Ne obstaja nič večjega in mogočnejšega, kot je stanje biti ljubezen. Z ljubeznijo pod roko dosežemo VSE – DOBESEDNO.

Ko damo času čas in raztegnemo korake v svojem tempu, sledi na temelju nabranih izkušenj osvetlitev prehojene poti.

Prehojena pot nosi zadovoljstvo in mir v »duši« - in to ne več trenutno, temveč se neustavljivo podaljšuje.

Zadovoljstvo se občuti ekstatično in poživljajoče. Pretočnost se oplaja z energijo, ki je je na pretek (kot kaj kmalu ugotovimo).

Na koncu ni treba narediti nič drugega, kot dovoliti/dopustiti, da lahko steče skozi nas.

Prosto pot ji omogočimo v meditativnem razpoloženju, brez misli …, v stanju popolne ljubezni.

NAREK DUŠE

DA!

IME JI JE LJUBEZEN.

zdaj - ŠIVA, vedno - ŠIVA.

Vedno nekaj tke in snuje - z milino v sebi.

Je tkalka starodavnih modrosti.

Obarva jih v nize besed in se ob tem ne pusti zmesti od nevednežev.

Čeprav korak pred njimi, je pozorna na vse, ki so korak pred njo.

Vznemirjenost, ki se v njej poraja ob besedah

LJUBEZEN, ENERGIJA, ZAVEST, VESOLJE

je neskončna.

*

Le kako jo pomiriti in potešiti?

Obožuje zazrtost v tišino,

ko ji v ušesih zacinglja nebeška glasba.

Sporočila ljubezni so jasna in neposredna.

Zato jih zapisuje. Zase in za rodove, ki prihajajo.

Neskončnost in večnost ljubezni –

je to vprašanje ali odgovor?

Kamen modrosti, namenjen njemu, je ostal v njenih rokah.

In glej, kaj se je zgodilo!

Pisarka Simona

VEČ ČUTNO ZAZNAVANJE

Človek z več čutnim zaznavanjem je človek, ki ni omejen na pet čutov. Pet čutov skupaj tvori en sam senzoričen sistem, katerega predmet zaznavanja je samo fizična resničnost.

Drugi senzorični sistem je intuicija.

Intuicija je enaka več čutnemu zaznavanju in je glas nefizičnega sveta.

Odmeva kot misel, da smo več kot um in telo – da smo duša – in da obstaja razlika med osebnostjo in dušo.

Osebnost je um, telo in intuicija.

Duša pa je tisti del, ki je obstajal, preden smo se rodili in bo obstajal, ko bomo umrli. In to je ta del, ki hrepeni po harmoniji, sodelovanju, deljenju in spoštovanju do življenja.

Ko ustvarjamo življenje s temi nameni, se uskladimo s svojo dušo – izkušnja postane nenehna hvaležnost in ljubezen.

Več čutno zaznavanje je zavedanje z ravni duše.

Takrat lahko svoje življenje vidimo iz širšega zornega kota - večjo dimenzijo slike - ki vključuje izkušnje preteklih življenj. 

Iz te višje perspektive lahko vidimo, da nas življenje poskuša voditi v smeri, v katero želi naša duša – v smeri večje zavesti in svobode.

Izkušnje v našem življenju niso naključne – so namenske in smiselne.

Vsak ima ogromen potencial za širjenje tega zavedanja – zavesti.

Vsaka izkušnja je posebej prilagojena nam samim.

Vsaka okoliščina – s katero se srečamo, ob upoštevanju modrosti; kot tudi vsaka odločitev, ki jo ob tem sprejmemo – je najboljša okoliščina za našo duhovno rast.

Vsaka okoliščina enako služi vsem vpletenim.

Nikoli ne naletimo na ljudi, od katerih bi se samo mi učili in ki bi na primer samo nam pomagali pri duhovni rasti. Vsaka rast je vzajemna ali obojestranska.

Vsaka okoliščina postreže vsem enako in služi vsem vpletenim, čeprav vsakemu na svoj način.