petek, 23. september 2016

Pa kdo je ta Simon ...? (II. del)

Nenavadnemu srečanju med Simonom in Simono je sledil pogovor …, 
morda za nekoga prav tako nenavaden!
Kot je bil nenavaden tudi kotiček ob morju, ki sta ga izbrala za prvo, 
tako rekoč spoznavno druženje.

***
Simona je imela izoblikovan pogled na moške. Neustavljiva telesna privlačnost je nekaj, kar je minljivo. Njene izkušnje so jo napeljevale k drugačni vrsti raziskovanja odnosov med ljudmi.

Vedela je, da so povezave med ljudmi odvisne od njihove stopnje zavedanja. Zavedanja koga? Sebe!

Kajti, dojeti, da to, kar v človeku ljubimo, kar je v človeku lepo, dobro in resnično, JE BOG in ne oseba.

Oseba je samo orodje, skozi katero se v obliki ljubezni do moškega izraža Bog in ne ta oseba.

Ko človek to spozna, potem lahko ljubi tudi druge. Tudi sebe razume veliko bolje in ne doživlja več razočaranj?!

Kako je prišla do tega spoznanja?

Samo na osnovi lastnih izkušenj. In to je nekaj, kar je raziskovala in o čemer bi lahko napisala vsaj tri knjige. Vedela je, da ko bo prišel tisti, pravi čas, jih tudi bo.

***
Simon je iskal drugačno potrditev samega sebe. Iskal je ljubezen ženske, ki bi ga razumela in znala sprejeti točno takšnega, kot on je. Želel si je brezpogojne predaje in sprejetosti, ki bi edina lahko pomirila njegov obstoj.

Pa je kaj takega sploh mogoče, je razmišljal? Ali se lahko človek v resnici preda drugemu v popolno zaupanje in verjame, da ga bo le-ta rešil vseh spon?

Iz njenega pogleda je zaslutil, da ne gre za bežno srečanje. Da je pomen njunega naključnega srečanja veliko globlji, kot se je v tem trenutku tega zmogel zavedati.

Ali se komu sploh sanja, kaj vse se v resnici skriva v drugem človeku?

Zakaj je Simon naletel prav nanjo, Simono, se spraševal od trenutka, ko jo je zagledal? Mu bo to sploh razkrito? In kdaj?

***
Ah, kot velik otrok je. Nalezljivo prisrčno se smeji, zato se moram smejati tudi sama.

Začnem z mislijo: »Če hočeš imeti pravo znanje, se moraš najprej naučiti spoznati sebe. Vedeti moraš, KDO ALI KAJ SI? Ko se boš spoznaval, boš počasi odkrival, kaj vse se v TEBI skriva. Najprej pa moraš rešiti uganko človeka samega in spoznati, KAJ SI!«

Simon me ne jemlje resno: »Spoznati moram, kaj sem? Pa to že dolgo vem. Vidim pa, da ti ne veš, kaj sem jaz. SEM MOŠKI!«

Ob glasnem krohotu mi kaže svoje velike bele zobe.

Ne pustim se zmesti: »Zelo dobro vem, da si moški …«

Toda vskoči mi v besedo: »Zdi se mi, da ne samo, da ne veš, da sem moški, temveč, da sploh ne veš, KAJ JE MOŠKI!«

»Ne znam brati misli, toda poznam ženske in vidim, da si pozabila, KAJ SI TI? Da si ti ženska! Kako bi me ti učila notranjih skrivnosti človeka, če pa ne vidiš tako preproste resnice?«

»Zelo dobro vem, da sem ženska«, ne popuščam v svoji drži, »toda zunanja, telesna oblika je samo moj ovoj. Ko človek spozna svojo notranjo bit, mu telo služi le kot pripomoček, vendar se z njim ne poistoveti. Telo je le obleka človeka. In telo je lahko moško ali žensko, toda tvoja bit, sebstvo, je nad spolom. Posledično ni niti moški niti ženska. Telesna ali materialna podoba je le polovica pravega bitja. Druga polovica je v nezavednem, je nerazodeta. In ali je nekdo moški ali ženska, je odvisno od tega, katera polovica se je utelesila. Ko človek ozavesti obe polovici svojega bitja in ju zavestno doživi, sta ženski in moški princip v njem popolnoma uravnotežena.«

Simon prav tako ne dovoli, da mu solim pamet: »Toda človekovo telo je kljub temu samo moško ali samo žensko. A ni tako?«

»Seveda«, mu pritrdim, »materialna podoba je lahko samo ena, kajti tam, kjer se obe strani združita v eno, ni nič telesnega. Združitev obeh dopolnjujočih polovic bi povzročila uničenje materije, dematerializacijo telesa. Človek je lahko hkrati moški in ženska samo v duhu.«

Simon povzame moje besede: » Iz tvojih lepih ust razumem samo nekaj, in sicer, da je moja telesna podoba, kot si to tako lepo povedala, samo polovica enosti. Do sedaj sem že iskal dopolnitev v ženskah. Res pa je, da nisem našel prave. Zato bom še naprej iskal svojo pravo dopolnjujočo polovico. Sem moški in moja druga polovica je lahko samo ženska, ki mi bo omogočila pravo srečo. Za takšno žensko bi dal tudi življenje!«

- se nadaljuje -

Ni komentarjev:

Objavite komentar