Ime ji je Ljubezen (4)

***

...

Ena izmed oblik izvajanja napredne spolnosti izhaja iz tantričnih ved - starodavnih modrostih - ki uvaja v tantrično ljubljenje. 

Ta med drugim seznani moške s tehnikami, kako zadržati ejakulacijo, jo preusmeriti po telesu (hrbtenici) navzgor, ob tem pa doživeti orgazmično ekstazo (ne samo v predelu spolnih organov, temveč celostno), ki lahko traja več ur in popelje v stanje čiste blaženosti.

Ženske smo že po naravi tantrice, ki moškemu, ki zmore osvojiti tehniko ljubljenja brez izliva, sledimo s popolno predajo in zaupanjem. 

Drug v drugem takrat ne vidimo več objekt, temveč bitje, ki ga z oboževanjem vsega tega, kar je, povzdignemo do »boga«. Ko je občutenje oboževanja drugega vzajemno, izginejo vsi strahovi naše majhnosti ali napačnosti ter je predaja celovita in popolna. 

V tem stanju zavesti smo »vsi bogovi« in kot bogovi se tudi počutimo - blaženo.

Tovrstna znanja se v nas ne prebudijo, dokler ne dojamemo, da je drugi ob nas vse kaj več kot samo fizično zanimivo telo. 

Videti v globine človekove duše (skozi poglede, dotike, tehnike dihanja, z izbranimi besedami in ob izbranem času ter v primernem okolju, ki ga pred tem s posebnimi postopki pripravimo za ta »sveti obred«) je običajnemu človeku nekaj nedostopnega. 

Kajti predhodno je treba iz telesa odstraniti vse miselne »nečistoče«, vzpostaviti pretočnost in meditativno razpoloženje in se tako rekoč preobraziti iz navadnega smrtnika v »božansko bitje«. Kar tudi smo, ko to zavestno dojamemo in prepletemo v vsakdanje doživljanje življenja.

Energija ljubezni bo samodejno stekla in ljubljenje povzpela v višja stanja zavesti. 

To se zgodi, ko se tema umakne svetlobi in se ustvari prostor za pretapljanje »čarobnice s čarobnjakom, ki se okušata z medenjakom«.

...

(delček snovi iz knjige: Ime ji je Ljubezen)

***

BONUS:

Ko vidimo v drugih le dobro, je to pogled naše duše.

Duša vidi z božanskim vidom.

Ko v drugih iščemo Boga,

se ti drugi drugače odzivajo na nas.

"V vseh vidim božansko."

***

Pisarka Simona

TI SI ...

TI SI … 

... kot podnajemnik v moji duši. 

»Našel« si oglas, da imam prosto sobo in prišel nenajavljeno.

Vselil si se. Stopil v mojo neposrednost. In nazadnje zasedel vso »hišo«.

Na svoj način si bil drzen, celo preveč predrzen. Po drugi strani pa neubranljiv.

Čeprav je bilo takoj očitno, da so tvoji nameni iskreni. Venomer si me spraševal, ali si me s čim prizadel, užalil ... Spraševal, ali si dovolj spodoben in vljuden. Prav to je vdihnilo odnosu nekaj neobičajnega.

Seveda si si nazadnje ogledal vso notranjost "hiše", vse prostore in odkrival zanemarjene kotičke.

Ponudil si, da mi pomagaš - kar tako - si rekel. Ne da bi počakal na odgovor, si se dela tudi lotil.

Sprva mi ni bilo všeč, da si vdrl v mojo zasebnost. Očitala sem ti samoljubnost, a se nisi pustil zmesti.

Dopustil si, da se pomirim in poudaril - pod kožo smo vsi »krvavi«.

Nisi se pustil odgnati nobenemu izgovoru, da je vse, tako kot je čisto »ok«.

Zatrjevala sem, da ne potrebujem »vzdrževalca«, ki bi odkrival, kateri odtok je zamašen in od kdaj. Ali je treba zamenjati pregorele žarnice. Ali morda popraviti razmajano posteljo. Nadomestiti obledele okvirje …

Že ko si vstopil si ocenil, da stene potrebujejo svež oplesk in s tem več barvitosti. 

Odstranil si zavese rekoč, da moja »hiša« kliče po svetlosti in zračnosti.

Skratka, na koncu ni bilo stvari, ki se je ne bi lotil – v notranjosti moje »hiše«.

Po nekem čudežu se je zgodilo, da naenkrat moja »hiša« ni bila več samo moja.

Postal si del nje. Nehote si se zalezel med stene, oboke in njene prekate in nisi obmiroval, vse dokler nisi ugotovil, da postajam srečen in zaupljiv človek.

Tega se človek lahko navadi.

Jasno! Kdo pa na koncu koncev ni zadovoljen, če najde nekoga, ki mu je mar svetle notranjosti. Čeprav jo je čas prepredel s pajčevino. 

Da, poglobil si se v vse, kar je v njej.

Nekaj svetega se je naselilo v mojo »hišo« in blago vzpostavilo predajo in zaupanje v tvoje roke.

Niti zavedala se nisem, kdaj se je to pravzaprav zares zgodilo. A zgodilo se je.

Nisem več podlegala slabim občutkom, trmoglavila s svojimi prepričanji ali se »odevala« v neresnico.

Ob tebi sem lahko postala to, kar v resnici sem.

Mislim, da mi je prav to bilo najbolj všeč. Nobene zlaganosti, sprenevedanja ali potvarjanja. Postajala sva nerazdružljiva - kot rit in srajca.

Sporazumevati sva se začela brez besed. Spoznala sem, da zadostuje pogovor, ki ga vodita duši, brez najinega vmešavanja. Pravzaprav sva se prav zaradi njiju povezala na meni do sedaj povsem neznan način.

V resnici se ne da nič skriti. Vse je jasno kot beli dan, ko je notranjost svetla, zračna in se prostor širi. Zaradi preprostosti dajanja in sprejemanja vsega, kar prinese dan.

In dan lahko prinese resnično veliko, ko se celovito prepustiš duši.

Postala sem srečna duša, ki sveti brez razloga, brez hotenja doseči karkoli, razen samo biti »čista duša«.

Na koncu sem ugotovila: TI SI VSE, kar sem si od vedno želela.

Čeprav pred tem nisem niti vedela, kaj si želim. 

Zakaj je nekaj tako očitnega po navadi spregledano?

Ne poznam odgovora. Mogoče ni več pomemben.

Pomemben je bil le vdih. Svobode in s tem ljubezen, ki si mi jo podaril. Brezpogojno in odprtega srca. Sedaj me navdihuje samo še želja po letenju.

Letenju kamorkoli – tudi izven vsega ... Neomejena sem. In hvaležna.

Da si izbral sobo v moji »hiši«. Da si vztrajal, da ostaneš ne glede na vse.

Ljubim to ljubezen duše do duše. Obvarovala jo bom.

Pisarka Simona

Objava osmišlja PREDGOVOR k izdaji 3. knjige z naslovom:

Ime ji je Ljubezen

SVOBODA 3

Pa jo imam! Zapisano na "papir"! 

Svojo 3. knjigo - pripravljeno za oblikovanje in kasneje za tisk. 

Slišanost ji bo namenil naslov, ki v svojem imenu nosi 

energijo neskončnosti in zavest brezpogojnosti. 

Ime ji je Ljubezen.

SVOBODA 3

1.

Prečiščenost teles (fizičnega, etrskega, astralnega in mentalnega) bo v naši osebnosti širilo zavedanje, da smo vse kaj več, kot samo fizično telo.

2.

Začele se bodo razkrivati skrivnosti "praspomina" duše, ob predpostavki, da je meditacija že dlje časa vključena v vsakodnevna opravila.

3. 

Navzeli se bomo zaznavanja, da se v nas povezujeta dva svetova - zunanji in notranji. Ti občutki bodo sporočali, da je zavest (energija "duše") povezana s telesom in hkrati neodvisna od njega.

4.

Začele se bodo vrstiti izkušnje globljih stanj zavesti. Razvijal se bo nov občutek za

- odnos do telesa in materialnih dobrin;

- odnos do razmerja z drugimi ljudmi;

- odnos do vseh živih bitij;

- odnos do vsega stvarstva;

- odnos do planetarnega sistema;

- odnos do duše.

5.

Okrepilo se bo zaupanje v življenje in spodbujalo k raziskovanju še globlje, k vse bolj skritim "vsebinam" naše biti.

6. 

Ponotranjeno bo v nas rastel "nov" človek, čeprav bo zunanji videz ostal enak. Dovzetnejši bodo zaznavali/opazili/občutili našo spremenjenost fizične podobe.

7.

Življenje bo dobilo polnejši "okus" in imeli bomo občutek, da je vse možno!

8.

Svetloba se bo samodejno širila, umikala temo in polnila etrski prostor okoli nas, da bomo že na daleč svetili. 

9.

Večino časa bomo znali preživeti v zavedanju "kdo smo in kaj smo", ob tem pa bo bledel "stari" način življenja.

10.

Veliko ljudi nas v tem času zapusti, ker spremembam ne zna/ne zmore slediti oziroma jih v več pogledih začnemo "motiti". (Vem - bere se neverjetno! Pa kar brez skrbi - vse je z namenom. Na vidiku so že drugi ...)

11.

Smiselno se je v svojem duhu vsakemu posebej zahvaliti za izkušnjo in jih brez navezanosti izpustiti. Nasproti nam bodo prišli takšni, s katerimi bomo skupaj "svetili".

12.

Ni daleč dan, ko se nam bodo pridružili še drugi - VSI, ki so že namenjeni v smer ozaveščanja svojih pravih korenin, saj je razsežnost osvobajanja namenjena vsem.

13.

Preden zaključim z nizom kratkih (telegrafskih) objav o SVOBODI 1, 2, 3, najavljam izid svoje 3. knjige, ki bo začrtanim alinejam podala bistveno širšo perspektivo in razumljivo sledenje dogodkom. 

Iz "spominjanja", učenja in izkušenj tega življenja sem stkala prenos znanja, ki predstavi na igriv in vsakemu razumljiv način, "kako se osvoboditi vezanosti na fizično/materialni svet".

BONUS:

Vse več nas je glasnikov, ki se "spominjamo" in 

vedno več nas bo, ki bomo pomagali drugim, da se "spomnijo. 

Že danes - ta trenutek - pa lahko vsak začne hoditi v smeri ... 

narave in njenega obilja. 

Samo v tišini in umirjenosti se bodo obelodanili odgovori. 

Vedite, da "nekdo" resnično težko čaka, da se "spomnite".

Pisarka Simona