Obožujem zgodbe!
Iz njih se vedno kaj
naučim ali pa me popeljejo k osebnemu razmisleku, zato si predstavljam, da vam
bo današnja zgodba še posebej všeč.
Govori namreč o »čudežih«!
Ali natančneje, o enem izmed čudežev
življenja, ki sem si ga priklicala sama.
Torej, tako se je
zgodilo …
Živeli smo v stolpnici, v osmem
nadstropju. Jaz, moja dva otroka in hrček Kepko.
A vedela sem, da tukaj
ne bom živela do konca svojih dni. Našla bom pot in način, da grem živet ven
iz centra mesta, nekam na obrobje …, nekam …
***
Bilo je čudovito
poletje in s svojima otrokoma sem šotorila nekje ob morju. Naš
začasni dom je bil šotor – iglu, velik 2 x 2 metra.
Si predstavljate, kako
velika ljubezen mora prevevati človekovo dušo, da preživi počitniške noči na
tako omejenem prostorčku? Čez dan je bil ves svet naš, ponoči pa smo se
stisnili drug k drugemu. Res pa je, da smo vsi trije bolj vitke postave. Deževne
ure smo prevetrili v skupnih prostorih in si pripovedovali zgodbe.
Moja otroka sta otroka
narave in svobode in to, da se bomo nekega dne preselili iz mesta bližje k
naravi, so bile sanje vseh treh.
***
Lepega dne sem plavala
v morju, pogledovala proti gorskemu grebenu in sanjarila …
… pred očmi sem si
naslikala majhno hiško z veliko sončno teraso, koščkom zemlje, ob gozdu, v
bližini travnika, morda še ob vodi in na majhnem hribu, kjer je veliko sonca …,
na zemljici sem sadila svoje prvo drevo, razporejala grmičke, zasadila goreče
rdečo vrtnico in še kaj … prestavljala korita z rožami, zelišči …
… sanjsko lepa rumena hiška
s pritličjem, kjer je vse odprto, mansarda, kjer ima vsak svojo sobico in
veliko kopalnico z veselimi barvami …
***
Sedaj pa ti človek, ki
sem te popeljala v te sanje na široko odpri oči in »poglej«!
Natanko čez eno leto,
tako rekoč na istem koščku obale, ko smo bili ponovno na poletnih počitnicah, v
istem šotoru 2 x 2 metra, sem lepega dne plavala v morju …
In sedaj si v svoji
glavi naslikaj prizor …
… ženska plava v morju,
prsno, hrbtno, žabico, mrtvaka … in se ob enem smeji, "kaj smeji?", kriči od radosti,
vznemirjenja in sreče … pleše po vodi, dela piruete, skače iz vode kot delfin …,
da to sem bila jaz!
Kajti uspelo mi je! Uspelo
nam je. Pred nekaj dnevi smo se preselili v točno takšno hiško, »kaj takšno?«,
veliko lepšo, kot sem jo natanko pred enim letom na istem mestu vizualizirala …
Si lahko to sploh predstavljaš?
V enem samem letu sem materializirala svoje sanje?
Še eno, ne tako
zanemarljivo podrobnost vam zaupam. Ko sem po intenzivnem mesecu vizualizacije
našla primerno mesto in kraj prihodnjega domovanja, tam ni bilo še niti duha ne
sluha o kakšni novi hiški, ki je kasneje zrasla tako rekoč čez noč!
In to še ni vse! Ne si
domišljati: »Lahko tebi, zagotovo si imela denar!« Motiš se dragi bralec. Razen
stanovanja v bloku sem bila praznih rok.
***
No, sedaj pa povej, če
to ni čudežno!
Vem, zanima te še kup
podrobnosti, kako je to možno, na kakšen način uresničljivo … in morda ti bom
lepega dne zaupala še to!
Ampak za danes bodi
dovolj! O čudežih bom še pisala. Kajti trdno sem odločena, da ti vlijem vero,
voljo in zaupanje v moč vizualizacije, čistega namena, prežetega z veliko mero
ljubezni …, da je vse možno!
Vedi, da mi boš po vseh
življenjskih izkušnjah in doživetjih zelo, zelo težko dokazal, da se motim.
Ponavljam! Vse je
možno. Samo ti si tisti, ki si moraš to voljo, moč, vero in zaupanje podariti.
Danes vem! Čudeži se
dogajajo. Le paziti moram, kaj si zaželim … hehe …, ker na koncu to tudi dobim.
In hkrati se sprašujem:
»Če je uspelo meni, zakaj pri svetem Bogu, ne bi tudi tebi?«
Zamisli si željo.
Oblikuj jo do potankosti, vseh podrobnosti. Naslikaj si jo pred oči, kot da je
že izpolnjena, da je tukaj. Vidiš jo! Čutiš, tipaš, slišiš … počni to neki
nedoločen čas in pokazala se bo pot ali več možnih poti do uresničitve.
In tako je z vsemi
željami, majhnimi ali velikimi, materialnimi ali duhovnimi, poslovnimi ali
povezanimi s čimerkoli.
Seveda boš vmes za
izpolnitev svoje želje, še posebej, če bo »večjih« razsežnosti, moral pošteno
poprijeti za delo. Morda se ti bodo, kdaj pa kdaj tudi zamajala tla in na
trenutke ne boš vedel, ali boš zmogel, ali si na pravi poti!?!
Ampak saj si izpolnitev
želje vendar zelo želiš. Zanjo si pripravljen res veliko narediti.
Torej, nič ne more biti
pretežko, da bi se ustavil na pol poti … pa saj se niti več ne boš mogel, niti
hotel.
Vrtinec, ki te bo zajel
in te potegnil v tok dogodkov, bo tako močan, da se boš v njem odvrtel do
konca. In takrat bo pred teboj HOKUS – POKUS »stala« izpolnjena želja!
- - se nadaljuje -
Ni komentarjev:
Objavite komentar