petek, 08. februar 2019

Ljubezen v Hiši dobrega počutja


Ljubezen & Pisarka Simona
v Hiši dobrega počutja,

»Ko se ljubezen deli, se množi!«

To preprosto in vse prevečkrat zanemarjeno moč za izboljšanje svojega počutja ozaveščamo in ustvarjamo – kje drugje? – če ne prav v Hiši dobrega počutja.

Zavedamo se, da ima samo srečen in zadovoljen človek moči deliti naprej. Ko se počuti sprejetega, ljubljenega in izpolnjenega, bo z radostjo in ljubeznijo samodejno »okužil« še druge.

Ko se oddaljimo od sebe in svojih moči, je povezovanje z ljudmi, ki obvladujejo določene veščine, več kot dobrodošlo. Tako se veliko lažje in hitreje izkopljemo iz zastalih vzorcev, prepričanj ali vrste drugih anomalij, ki preprečujejo, da bi stopili korak naprej …

Hiša dobrega počutja razširja svoje dejavnosti prav v skladu s to mislijo:

»Postanimo ozaveščeno in duhovno bitje,
ki sprejema in ljubi sebe ter druge v celoti!«

Kaj vse se pri nas dogaja in izvaja, lahko raziščete na spletnem naslovu:

https://hisadobregapocutja.si/kontakt/

Koren ali izhodišče vsega pa je vedno znova ena in edina moč, ki prežene temo in vzpostavi ravnovesje – to je ljubezen.

Zato smo se odločili, da v Hiši dobrega počutja temelje svoje dejavnosti učvrstimo z ozaveščanjem pravih – avtentičnih – moči skozi pogled ljubezni.

Kdor bi želel raziskati njene modrosti in njeno pravo naravo, se lahko preko spletnega naslova in stika:

Hiša dobrega počutja, Ljubljanska ul. 6, Slovenska Bistrica
telefon: +386 40 57 00 57 (Tjaša);

v prihodnje poveže tudi s Pisarko Simono (Simona Babič). Njeno ustvarjanje ljubezni ima zasnovo v treh knjigah:

VZHOD SONCA – PONOVNO SIMONCA (2015)
Ime ji je Ljubezen (2018)



Knjige so vam na voljo v Hiši dobrega počutja, kjer je možen ogled in tudi nakup.
In da ne ostanemo samo pri teoriji ter ljubezen še »na polno« prenesemo tudi v praktični vidik življenja, načrtujemo »program«, ki nas bo na intuitiven in preprost način usmeril v »svet ljubezni«.

»Ljubezen se v resnici ne da imeti, da pa se jo živeti – radostno in osrečujoče – v vseh njenih neskončnih oblikah in možnostih.«

Ali se tega zavedamo? Že samo iz odseva oči, pogleda v obraz, telesne drže in način gibanja, se da razbrati, kako se človek počuti v svoji koži …

Kaj vidimo? Obilje nemoči, razočaranj, vseh mogočih tegob in občutkov žalosti, jeze, ljubosumja … ali z eno besedo: skrivanja pred samim seboj. Ampak …

Da – možno je stopiti iz tega vrtinca! Vse to pa zahteva »delo« - veliko dela - na svoji samopodobi in spremembah v razmišljanju, delovanju in ravnanju s sabo in vsemi okoli nas.

Če ste med temi, ki želijo v svojem življenju nekaj spremeniti, se postaviti na lastne noge … to samo pomeni, da ste premagali strah pred neznanim. V tem primeru bi naš program, ki ga z eno besedo imenujemo: LJUBEZEN, lahko postal dobro izhodišče za izboljšanje odnosov, kakovosti življenja in še marsičesa.

Povežite se z nami in z roko v roki vam bomo stopili nasproti. Prva ura razgovora je namenjena spoznavanju in vam jo podarimo. Če boste začutili zaupanje in pristnost, se lahko oglasite:

Ø posamezniki
Ø v paru
Ø z otrokom/-ci
Ø z družinskimi člani nasploh
Ø tudi drugače …

V primeru sledenja ustvarjeni zamisli bomo kasneje oblikovali zaprte skupine, katerih delovanje bomo domiselno podkrepili v obliki delavnic ali srečanj, ki bodo vključevali ples, meditacijo, pogovore, praznovanja … in s tem seveda učenje »vse o ljubezni« (v odvisnosti od interesa posameznika ali skupine).

Vse možnosti so odprte - tudi z nadgradnjo zastavljenih osnov dojemanja ljubezni izven običajnih okvirjev, s pomočjo meditacije, dovršenega sprejemanja spoznanj o pravi naravi ljubezni, spoznavanju osnov tantre in še bi lahko naštevali …

Potreben je samo prvi – začetni – korak in dobršna mera poguma. Vsi smo ljudje, »napravljeni« iz istega testa. Vsak pa je enkraten in neponovljiv posameznik s svojimi danostmi in posebnosti, a ko jih odkrije, ozavesti in sebi dobesedno dopusti, da jih zaživi, postane svet »raj na zemlji«.

Simona Babič

(raziskovalka ljubezni na intuitiven, ozaveščeni in človeka vreden način; mentorica ob vzpostavljanju prostodušne ljubezni; pisateljica)









sreda, 06. februar 2019

BUKLA - januar, februar 2019




SIMONA BABIČ (Pisarka Simona)
Ime ji je Ljubezen
»Duša se predstavi v svoji enkratni podobi na premeten, lahko rečemo prebrisan način, ki izbriše vse dvome …«

samozaložba, 2018, m. v., 340 str., 27
________________________________________________________________
Avtorica, ki piše pod psevdonimom Pisarka Simona, je s knjigo Ime ji je Ljubezen zaključila pisanje trilogije o ljubezni, v kateri pomete z vsakršnimi dvomi o naši pravi naravi. Ko odpadejo prepričanja in iluzija (maya) izgubi svojo moč, se prisveti resnica o obstoju duše kot naše večne spremljevalke.

Duša je z neutrudnim drezanjem v Pisarko vzbudila njeno pozornost do te mere, da je prestopila prag osebnosti in ji začela slediti. Z ozaveščanjem sporočil, znamenj, dogodkov in sinhronosti pojavov ji je dobesedno silila pred obličje. Ko še vedno ni zaupala svojim občutkom, se ji je z bliskovitostjo zaiskrila iz oči moškega, ki jo je dobesedno »vzel v roke« in izmojstril njene čute. V svetu energij ji je skozi tantrično izkušanje razkril stanje blaženosti in resnico neminljive ljubezni. Ali sploh obstaja višja ljubezen, kot je ljubezen duše do duše, ki s svojim blagoslovom pokloni milost in blaženost?

Njeno iskanje neskončne ljubezni je dobilo epilog ob mojstrenju starodavne veščine tantričnega ljubljenja. Tantra, ki je zaradi nerazumevanja večine in ne brez razloga skrita očem javnosti, se je skozi energijo ljubezni razkrila skrivnostno in tiho, daleč od vsakdanjosti. Saj vsako seme vzklije, ko se ustvarijo pogoji za rast. Razkritje sledi pravim iskalcem znanja in modrosti, ko človek dopusti, da se zgodi … Ključ do vrhunskega razumevanja tantre je zaupanje in predanost, ko vse bolj ljubimo in ob enem ljubimo brezpogojno.
*
1. knjiga: VZHOD SONCA – PONOVNO SIMONCA (2015)
2. knjiga: Ljubezen@izbiraj.Si? (2016)
3. knjiga: Ime ji je Ljubezen (2018)


nedelja, 03. februar 2019

Valentinovo & Ljubezen


(fotografija iz knjige: Ime ji je Ljubezen (2018)- Simona Babič)


Od kod izvira ime: Valentin? Izhaja iz latinskega imena Valentinus – po obliki manjšalnica imena Valens, v pomenu besede: biti zdrav, močen, krepak, mogočen, vreden …

Hm – torej naj bi bil Valentin ali Valentina oseba krepkega, mogočnega značaja in vredna … Česa? Vsega najboljšega - vendar!!!

Pa je tako? Vsaj v pomenu ljubezni, kot ga označuje ta praznik?

Vsekakor je prvi namen ljubezni, da se poklanja ali deli med nam ljubimi osebami. Obdarovanje v imenu ljubezni nas osreči, še posebej, če je povezano z iskrenostjo in iz srca.

Do sem vse lepo in prav. Vendar, zakaj so v našem življenju tako redki trenutki, ko na široko odpremo srce in se z iskrenostjo topimo v naročju ljubezni?

Zakaj se ne znajdemo v njenem objemu na daljši rok? Zakaj je ne znamo sidrati in ostati potešeni v svoji biti?

Razlogov je toliko, kot je ljudi. Vsak ljubezen vidi, doživlja in občuti na sebi lasten način. Izhaja iz svojih izkušenj, tradicije, prepričanj, dogem in kar je še teh neumnosti.

A ljubezen se ne pusti zmesti! Ljubezen sama zase dobro ve, da je nihče na tem svetu ne bo prelisičil, nihče pretental in v njenem imenu ponašal s čimerkoli … Svojo bližino te bo sprejela le, če se ji boš predal, ji odpustil in dopustil, da pluje, kot ji je v resnici dano. S popolnim zaupanjem, svobodno in povsem drugače, kot si to bil kadarkoli pripravljen sprejeti in dojeti v svoji vroči in nepotešeni glavi … Hm …

Zatorej … slej, kot nas zajame občutek, da se vrtimo v krogu brez zavedanja, kaj ljubezen sploh je.

In če ne vemo niti, kaj ljubezen v resnici je, kaj takega bi lahko delili drugim? Samo to, kar imamo, kar nosimo v sebi.

Torej – kaj imamo? Kaj bomo sploh dali, če sebe ne cenimo, ne spoštujemo in nam je poklanjanje ljubezni sebi nekaj povsem nedoumljivega in nesprejemljivega? Ali celo sebičnega?

Razumemo pomen besede »ljubiti sebe«? Hja, dokler ne prilezemo do ljubezni svojega srca, srca drugemu ne moremo dati. Če ni ljubezni v nas samih – prav to pa je problem večine – z drugimi delimo samo svoje zamere, jezo, žalost, tegobe in vse mogoče občutke nemoči.

Kje se začne in konča vsa ljubezen tega sveta? Vedno pri sebi – najprej pri sebi!

So te besede vznemirile ali pustile hladnokrvnega? V primeru, da se te niso dotaknile, si se dobro skril pod oklepom, ki od sebe odbija vse, kar bi ljubezen lahko bila.

Globoko v vsakem pa bije ta dih nesmrtnosti, radosti in večne ljubezni, ki ga noben oklep, nobena maska in še tako globoko zakoreninjeno prepričanje ne bi lepega dne presenetilo na čudežno obarvan način …

Kajti po ljubezni hrepenimo vsi - vsi jo želimo imeti, se z njo objeti ali okrasiti, ji viseti na peti ali za vratom …

Ni dovolj vstati in se postaviti pred »svojo ljubezen«. Treba si jo je ogledati temeljito, iskreno in sočutno – do sebe.

Postati mojster v ljubezni ni domena izbrancev. Vsi smo lahko njeni gospodarji, ko nam ob strani stoji izurjen sluga – to je naš um.

Srce je gospodar, um mu mora biti na uslugo in ne obratno. Ko premagamo svojo domišljavost, vsevednost ali zagledanost vase, smo na dobri poti, da se nam bo ljubezen prisvetila v vsej svoji veličini.

Nekoč in nekje, ko okusimo njeno pravo moč, je ne bomo več izpustili iz rok.

Kaj meniš? Je morda prav »Valentinovo« ta dan, ki ga boš posvetil razmisleku, kako se izogniti vseh križev in potegniti na plano srčen as.

Si vreden, zaslužen in pripravljen na soočenje s pristno in naravno ljubeznijo – takšno, o kateri se ti ta hip še ne sanja, da obstaja?

Začni … samo začni raziskovati v to smer. Pokloni si ljubezen brez primere – saj NE BOŠ VERJEL - TI SI ta ljubezen, o kateri danes samo sanjaš, da jo boš prejel od drugih. Od katerih drugih? Imajo ti drugi to, česar nimaš sam?

Ne verjemi mi na besedo – samo razmisli, kdaj si bil v resnici nazadnje srečen, svoboden, poskočen in otroško igriv … Si pozabil? Se je strah zalezel med kosti?

Ne tavaj … po brezdanjosti temine. Dopusti si, da te zajame val svetlobe, ki traja in predvsem ne pusti se zmotiti od nevednežev.

Ti že vse veš, samo spomniti se še moraš …

Spominjanje se rodi iz zavedanja naše prave narave, ko se odločimo, da bomo s pozornostjo sledili le temu, kar nam narekujeta srce in modrost duše.

Dovoli si zapluti v neznano in odkriti, kje si se izgubil v svetu ljubezni, ki ga vsi iščemo in tako redki najdemo.

Z ljubeznijo, Pisarka Simona



petek, 25. januar 2019

RESNIČNO BOGASTVO



Resnično bogastvo je naša avtentičnost, iskrenost, senzibilnost ..., naša ljubezen in meditativnost.

To je naše pravo imetje in imenitnost.

Družba usmerja naš pogled v posvetne vrednote. Uči nas tekmovalnosti, vzbuja potrebo po primerjanju z drugimi ... želi superiorne ljudi. V resnici nas uči nasilja in borbenosti.

Vse z namenom, da odvrača pozornost od naših naravnih instinktov.

Poslušajte samo svoje srce. Le - to je naš glavni učitelj.

Na popotovanju skozi življenje pa naj bo lastna intuicija prvi vodja. Intuicija je dar narave, saj izvira iz nas.

Mi imamo svojega vodjo že v sebi - z njim lahko posežemo po inteligenci, razumevanju in izpolnjenosti.

Ko enkrat izkusimo svoje notranje bitje, iz nas izpari ves pohlep in želja po zunanji moči.

Naenkrat ni več ničesar, kar bi bilo primerljivo s tem, kar odkrijemo v sebi.

Z ljubeznijo, Pisarka Simona

sobota, 19. januar 2019

V TREH JEZIKIH: "Narek moje duše" (UVOD v knjigo: Ime ji je Ljubezen)



Ime ji je Ljubezen
(Simona Babič)

 

NAREK MOJE DUŠE:


DA!
IME JI JE LJUBEZEN.
ZDAJ - ŠIVA, VEDNO - ŠIVA.
Vedno nekaj tke in snuje - z milino v sebi.
Je tkalka starodavnih modrosti.
Obarva jih v nize besed in se ob tem ne pusti zmesti od nevednežev.
Čeprav korak pred njimi, je pozorna na vse, ki so korak pred njo.
Vznemirjenost, ki se v njej poraja ob besedah
LJUBEZEN, ENERGIJA, ZAVEST, VESOLJE
je neskončna.
Le kako jo pomiriti in potešiti?
Obožuje zazrtost v tišino,
ko ji v ušesih zacinglja nebeška glasba.
Sporočila ljubezni so jasna in neposredna.
Zato jih zapisuje. Zase in za rodove, ki prihajajo.
Neskončnost in večnost ljubezni –
je to vprašanje ali odgovor?
Kamen modrosti, namenjen njemu, je ostal v njenih rokah.
In glej, kaj se je zgodilo!

Pisarka Simona


*


U HRVATSKOM JEZIKU


Njezino ime je Ljubav
(Simona Babič)

GOVOR MOJE DUŠE:

DA!
ZOVE SE LJUBAV.
SADA – ŠIVA, UVIJEK – ŠIVA.
Uvijek nešto tka i sniva – s milinom u sebi.
Tkalja je drevnih mudrosti.
Oboji ih u nizove riječi, ali pri tome ne dopušta da je neznalice zbune.
Iako je korak ispred njih, pazi na sve koji su korak ispred nje.
Uznemirenost koja se rađa u njoj uz riječi
LJUBAV, ENERGIJA, SVIJEST, SVEMIR
beskonačna je.
Kako da je smiri i utješi?
Obožava zagledati se u tišinu,
kada joj u ušima zazvoni nebeska glazba.
Poruke ljubavi jasne su i neposredne.
Zato ih zapisuje. Za sebe i za generacije koje dolaze.
Beskonačnost i vječnost ljubavi –
je li to pitanje ili odgovor?
Kamen mudrosti, posvećen njemu, ostao je u njezinim rukama.
I vidi što se dogodilo!

Pisarka Simona


*


IN ENGLISH LANGUAGE

Her name is Love
(Simona Babič)


MY SOUL'S DICTATION:
YES!
HER NAME IS LOVE.
NOW – SHIVA, ALWAYS - SHIVA.
She is constantly weaving something and devising – the grace inside her.
She is a weaver of ancient wisdoms.
She paints them in a string of words, disregarding nitwits.
Though a step in front of them, she's aware of everyone, that is a step in front of her.
Excitement that grows in her for the words
LOVE, ENERGY, CONSCIOUSNESS, UNIVERSE
is immeasurable.
How can she calm and satisfy it?
She loves observing silence.
It is when she can hear a tinkle of heavenly music in her ears.
Messages of love are clear and direct.
This is why she is writing them down. For herself and the generations to come.
Endless and eternal love –
is that a question or an answer?
Philosopher’s Stone meant for him, remained in her hands.
And look what happened!

Pisarka Simona


petek, 11. januar 2019

PREDSTAVITEV TRILOGIJE

22. januar 2019 ob 18.00 


Hiša dobrega počutja, Ljubljanska c. 6, Slovenska Bistrica


https://hisadobregapocutja.si/kontakt/


Trilogija o ljubezni - kot rdeča nit večera - bo povezala


3 KNJIGE v 3 ZVEZDE VEČERA:



1. VZHOD SONCA – PONOVNO SIMONCA (2015)
2. Ljubezen@izbiraj.Si? (2016)
3. Ime ji je Ljubezen (2018)

Vabljeni vsi iskalci resnic o pravi naravi ljubezni na ozaveščen način
– skozi pogled osebnosti, ki zgradi zlati most do duše.

Ali smo ji pripravljeni nameniti zasluženo pozornost?

Pisarka Simona (Simona Babič), ki od leta 2007 živi v Slovenski Bistrici, skozi »pisarije« tke ljubezen - zase in za vse, ki jim »Živeti zdaj in tukaj« pomeni bistvo in namen obstoja.

Njeno raziskovanje ljubezni presega običajnosti in sega po veličini neskončnosti naše duše.

"Ni nas malo - ljubezen duše do duše se širi kot mavrica čez nebesni svod. Nekoč nekje se nam bodo pridružili še drugi iskalci …"

Zasluge bomo lahko pripisali edini »zvezdi« stalnici - naši duši.

- Ime ji je Ljubezen. -




Kdor bo začutil v sebi klic po spremembi vsega utečenega, bo na tem dogodku srečal nove ljudi, spletel nove vezi in prejel širjenje ljubezni brez primere.

*

Vabi avtorica trilogije ljubezni: Simona Babič (Pisarka Simona)
Gostiteljica: Tjaša Tajnikar (Hiša dobrega počutja)
Virtuozinja: Bogdana Brglez Fink (violina) 
Vitez dogodka: Drago Jovič (uradni fotograf)
Mojster spremljave: Erik Babič (glasbeno ozadje)

sreda, 09. januar 2019

Smejati se od … do?





Smejanje je dobro za telo, možgane in dušo.

Kdaj ste se nazadnje smejali od srca, na vse grlo, na vsa usta in do solz?

Kakšen je vaš nasmešek?

1. Kisel, zadržan, vljuden, trpek – s stisnjenimi ustnicami, zaigran, ironičen, posmehljiv, žaljiv, izraz obžalovanja …

2. Smejoč na vsa usta – takšen, ki stresa celo telo in dušo in krepi trebušne mišice …

3. V salvah smeha, ko tečejo solze in še kaj … in se od samega veselja tolčemo po kolenih …

Katera od treh vrst smeha vam je blizu, se vprašajte? Kajti smeh odraža vašo osebnost …

Se sploh še zmoremo smejati sproščeno, naravno in spontano?

Ali nas omejujejo številna prepričanja in se v to smer ne znamo izraziti?

»Kje so vsi ti smejoči ljudje?«

Nekoč je smeh veljal »pol zdravja«. Danes, ko je smeh zamrl, se s pomočjo smeha ne gre več zanesti na zdravje.

Izguba smisla za humor je kot izguba inteligence. Večjo duhovitost kot premoreš, bolj si inteligenten.

Vendar nas družba omejuje, uči nas strpnosti, samokontrole in kritičnosti. Omrtveli človek je že zdavnaj pozabil, da je humor temeljni kamen za vstop v svet duhovnosti.

Kdor je izgubil smisel za humor, občutek za smeh ali jok, v resnici sploh ne živi.

Največji strup humorju je resnost.

Smisel za humor pa ni nič drugega kot sprostitev in odmik od prevelikih napetosti ali resnosti.

Aristotel nas je presenetil z izjavo, da je človek razumna žival, kar pa sploh ne drži. Živali kot mravlje ali čebele so v primerjavi s človekom v marsikaterem pogledu razumnejše kot človek, vendar se ne morejo smejati.

Človeku je dana posebnost - smejanje - ki pa jo bore malo uporablja.

»Smeh na ves glas!«

Marsikdo nas bo od strani pogledal, ali je z nami vse v redu, sploh če se radi smejimo, in to v izobilju tudi pokažemo.

Danes je normalno, da ne rečem modno, da si zaskrbljenega, mrkega in resnega videza. Ljudje mislijo, da so tako videti pomembnejši in da brez njihovega truda v življenju res ne bi stvari tekle, tako kot morajo.

Ločimo dve vrsti ljudi. Eni se smejijo drugim - to so nezrele osebnosti, ki se zmorejo smejati bolj ali manj samo na tuj račun in zelo kvarijo povprečje vseh pravih »nasmehov«.

Duhovno ozaveščen človek ve, da je smeh na svoj račun in na številne človeške neumnosti znak zrelosti in inteligence. Duhovno prazen človek ni niti duhovit niti inteligenten.

Na splošno pa je treba duhovnost živeti in ne o njej samo govoriti.

Smeh nam daje v resnici moč in je tudi najnaravnejše zdravilo, ki bi si ga resnično lahko privoščili v izobilju.

Če se zmoremo smejati še takrat, ko smo bolni, se bo zdravje prav gotovo hitreje povrnilo.

Ste kdaj pomislili, da takrat, ko se smejimo, ne moremo hkrati misliti – pademo v neke vrste meditativno stanje, kjer um izginja. Ne moremo se sočasno smejati in misliti.

V ZEN tehniki pravijo temu stanju brez misli: NE-UM.

Stopiti v stanje NE-misli je možno poleg smeha še v plesu.

Smeh in ples ponujata eno najlepših doživetij za vstop v nedelovanje uma in kljuka teh vrat je vedno na dosegu roke.

Privoščimo si razkošje smeha, saj tovrstna veščina ni dana samo nekaterim …

Pa smo spet tam, ko ugotovimo, kako malo je potrebno in kako je vse preprosto …

ZA OKUS ENA SMEŠNICA:

Za poročno darilo je oče poklonil svojemu sinu nekaj denarja. 

Po dveh tednih ga je vprašal:

»Kaj si naredil s tem denarjem?«

»Kupil sem si ročno uro – oče«, je odgovoril mladenič.

»Budalo!«- je zarjovel oče. »Lahko bi kupil puško!«

»Puško? Zakaj puško?«

»Zamisli si, da nekega dne prideš domov in najdeš v svoji postelji moškega, ki spi s tvojo ženo« - mu pojasnjuje oče.

»Kaj bi naredil? Bi ga prebudil in mu povedal, koliko je ura?«