ČUTEČ ODNOS

PROTIUTEŽ ZGODBI "Ni govora!"

(objavljeni 6. septembra 2016)

 

ČUTEČ ODNOS

Se v življenju vse uravnovesi? Če sem imela na desni strani dva človeka, ki se nista marala, je bila slika na moji levi obrnjena k Ljubezni.

Starejši par, ljubeč drug z drugim do te meje, da je spominjal že na pravljico »in tako sta srečno živela do konca svojih dni«.

Pogled na človeka, ki izkoristita trenutke dneva, da si izkažeta pripadnost, je temelj zdravega partnerskega odnosa. Skrbeča, ljubeča in ves čas v klepetu, sta bila to dva soseda, ki mi še dolgo nista šla iz glave.

Zakaj? Preprosto zato, ker je bil njun korak dneva ubran, kar se je čutilo že v zraku. Oddajala sta vibracijo, ki je božala tudi kotiček v meni.

Najbolj pa je bodlo v oči, da sta si imela toliko povedati. Klepetala in klepetala sta v eno in to včasih kar drug preko drugega. Ali je možno, da ima starejši par, ob katerem občutiš, da sta skupaj že od nekdaj, toliko veselja za pogovor?

Otroci, s katerima sta se pogovarjala po telefonu, so izkazali potrebo, da slišijo, ali jima je na počitnicah lepo. Ko sta odložila telefon, sta se šalila na račun svojih otrok, češ, še na dopustu nimava miru pred njimi.

Koliko Ljubezni veje iz določenih ljudi lahko začutiš, če si na to pozoren. Ker je moj stol, na katerem sem se predajala branju in pisanju, stal nedaleč vstran od njunega avtodoma, sem nehote spremljala njune jutranje in večerne rituale.

Po treh dneh mi je bilo jasno, da imam za soseda dva čudovita človeka, ki vodita partnerski odnos, ki ga redko srečaš.

Človeka, ki bi po videzu sodeč lahko bila moja starša, sta vsak dan tudi name pogledala s pozornostjo, da preverita, kako mi gre ali uživam in kaj vse lepega imam v načrtu.

Čeprav so se naše dnevne dejavnosti križale, pa sem ju nekega dne naključno srečala na eni izmed plaž.

Sama sem uživala v tem, da sem zjutraj vzela pot pod noge in se podala na raziskovanje okolice. Rada sem si izbirala nove plaže in se peš napotila tudi v bolj oddaljene kotičke, kar mi je dopuščala izbira kraja bivanja.

Lepega dne sem sedela na izbrani plaži in zagledala v daljavi kanu, ki se je približeval nabrežju.

Ko je sidral na obalo, sem spoznala, da v njem sedita moja leva soseda. Gospod je priveslal s svojo gospo na obalo, kjer sta se nato udobno ugnezdila.

Okrog nas je bilo še nekaj počitniško razpoloženih ljudi in topel poznopoletni dan je obetal obilo sprostitve in uživanja ob in v morju.

V nekem trenutku, ko sem dvignila pogled iznad svoje knjige, sem opazila čudovit prizor. Gospod se je sklanjal nad svojo gospo in ji nežno masiral hrbet. Ob tem jo je gledal s tako mehko pozornostjo in tako ljubeče, da mi je zastal dih in so mi privrele solze na oči.

Takšnega prizora ni mogoče zaigrati. Tako se vedemo samo, kadar to v resnici občutimo. Čutimo Ljubezen do človeka, s katerim smo skupaj in se nam ta Ljubezen dogaja z vso svojo bitjo.

Morala sem umakniti pogled, kajti nisem si želela zmotiti njune harmonije.

Zajelo me je neznansko hrepenenje občutiti videno na lastni koži. Če že moramo komu kaj zavidati, potem lahko v resnici zavidamo samo takim ljudem, ki jim je uspelo nekaj najlepšega v življenju.

Tega ni moč kupiti, niti z voljo in še s tako trdim delom pridobiti. To v resnici imamo, se zgodi, ker smo mi takšni. Ker smo mi ta Ljubezen, ki smo ji v življenju dali prednost in to pred vsem ostalim balastom, ki nas nikoli in nikdar ne more osrečiti do te mere.

V tistem trenutku sem dojela, da je vse možno. Tudi partnerska Ljubezen, ki se daje brezpogojno.

Ko se daje v taki meri in s takim občutkom, se tudi prejema v taki meri in se vrača s takim občutenjem. Zgodi se, sploh se ne trudiš, ker si že zdavnaj izbral.

Ljubezen!

Pisarka Simona

(september 2015)