Pa naj bo! Se že
privajam svojim, vedno na novo zastavljenim izzivom.
»I know your eyes in
the morning sun …«, mi potrjuje pesem iz ozadja. »How deep is your love … I
really mean to learn …«
Tako je bilo …
naključno sem jo srečala. Brala je mojo knjigo VZHOD SONCA – PONOVNO SIMONCA in
»brala« je mene. Dobesedno in v prenesenem pomenu.
Z mojo knjigo se je
pogovarjala. Ko si je zastavila vprašanje, je v naslednjem odstavku dobila
odgovor … Neverjetno? Tako sem tudi jaz razmišljala.
Še več! Analizirala je
mojo knjigo in mi pripovedovala »mene«, moje sanje, mojo resničnost. Ni bilo
konca njeni koncentraciji name in osveščanju moje osebnosti. Bilo je resnično,
a meni sanjsko. Povedala je VSE, kar ni še NIHČE. Šla je v globino moje biti in
mi jo izrisala na dlan. Ni bilo malo tega, kar še nisem poznala.
Odprla sem se ji kot
cvet, saj sem ji v popolnosti zaupala. Je medij, ki nosi luč dušam, ki jih
izbere, da jim pomaga.
»Postani to, kar si.
Vidim, kar ne vidiš ti! Čudovita si!«, je zaključila. Z iskrenostjo se nisva
igrali. Karte so bile zložene, kot sem jih odpirala. Lepota je sijala iz njih,
hrepenenje in ljubezen.
Pretresla in ganila je
moje čute do solz. Ni bila prva, bila pa je vsekakor edina, ki je videla skozi
mene. Do podrobnosti in potankosti.
Si predstavljate, da
ste videni, občuteni, razumljeni v dno Duše? Da se nimate kam skriti in si niti
ne želite? Da ste razgaljeni do vsake celice svoje biti?
Modrosti iz njenih ust
razorožijo duha, da je voljan in mehak puhast oblaček, obsijan s čisto
svetlobo.
Ni zrnca prahu, ki bi
prikril resnico. Plavali sva z njim, skoraj izgubljali stik z zemljo in se na
koncu prizemljili z običajno kavo in sladoledom.
Ja, še bi lahko
naštevala, kaj vse sem občutila … lahko bi ji poljubljala roko, jo malikovala.
Pa je nisem! Ni mi dovolila, zato sem spoštovala njeno odločitev, da se enačiva
… zrcaliva.
»Postani to, kar si!
Fatalna ženska s krvjo modrijanke. Spektakularne osebnosti, iz katere veje
tisočletno znanje, izkušnje in svetovljanstvo.«
Naučene modrosti padejo
kot domine, če človek ne potegne iz sebe svoje nravi, svoje prave biti, svoje
enkratne osebnosti.
Vsi jo imamo, a se je
ne zavedamo!
Zato pa vnovič in vnovič
ponavljam: »Spoznaj se! Misliš, da se poznaš, a je to daleč od resnice. Nihče
ti ne bo mogel pomagati, če ne boš najprej začel pri sebi. Začni in moli. Da,
molitev dela čudeže. In molitev naj bo tvoja, ne naučena. V njej prosi za
vedenje, za čudeže za karkoli tvojega … Druge pozabi. Najprej si na vrsti TI.
Ko boš sebe spoznal, boš zlahka razumel tudi druge. Pa ne površno in mimogrede.
Razumel jih boš tudi brez besed, brez razkrivanj golih dejstev. Vsi smo goli
pred resnico. Ne da se je videti, lahko jo pa občutimo.«
»Raziskuj sama in
ugotovi ali VSE, o čemer sva govorili drži!«
Ko misliš, kaj vse si
že naredil na sebi in da si lahko privoščiš oddih od samega sebe, te pokličejo
novi izzivi.
Ponovno sem se podala
na raziskovanje same sebe. Sedaj po drugi poti in z drugačno lučjo v rokah.
Kaj sem ugotovila?
- se nadaljuje -
Ni komentarjev:
Objavite komentar