Kako pa je z zaljubljenostjo, če naša ljubezen ni
»uslišana«?
Najprej bi rada zastavila še nekoliko težje vprašanje.
Ali lahko sprejmete misel, da je »neuslišana ljubezen«
darilo! Darilo osebnemu napredku, razvoju in dejansko pot DO LJUBEZNI? Da je
kot nekakšen »blagoslov« na naši poti?
Ne zmorete? Dobro. Razumem. Tudi sama dolgo nisem
dojela takšnega pogleda. A sčasoma se je izkazal za resničnega. Nove izkušnje
vedno prinesejo nove modrosti. In kaj je modrost?
Ali ni prav modrost tista, ki nas bo na koncu
osvobodila in pokazala pot do USLIŠANJA LJUBEZNI?
V vsakem primeru je ljubezen najmočnejša sila,
močnejša od česarkoli in ko je enkrat zagnano kolesje ljubezni, ki nam ni
usojena, nam v tistem obdobju še vedno preostane dvoje.
Prvič - lahko obupujemo, objokujemo, se smilimo sami
sebi, obtožujemo in smo nasploh nesrečni do onemoglosti. Ko obnemoremo, se nas
lahko lotijo vsakovrstne težave, ki jih zaznavamo kot brezizhodne. Svojo žalost
lahko začnemo utapljati, tudi z raznimi odvisnostmi in si še vrsto let ne
opomoremo.
Drugič - lahko pa se obrnemo k sebi in začnemo z raziskovanjem
samega sebe in svojih občutkov. Poskusimo vzpostaviti stik s samim seboj in
ugotoviti, zakaj nas ne sprejemanje druge osebe tako zelo boli?
Ob tem dobimo prav posebno priložnost za osebno rast
in raziskovanje, koliko in na kakšen način vrednotimo sebe in ali smo sploh
skladni s samim seboj.
Ta proces ni niti kratek, še manj lahek, ampak še kako
dobrodošel. Čas je naš zaveznik in nanj se resnično lahko zanesemo. Prinesel bo
številne nove možnosti in izbire, če jih le želimo videti!
V prvi vrsti pa ostanimo s seboj prijazni in
potrpežljivi. Preprosto poskušajmo odpraviti neravnotežje, ki bo postopoma
izginjalo tudi s pomočjo različnih stanj umirjanja, kot je na primer z
meditacijo.
Če dojamemo, da smo sebi prva in najpomembnejša oseba
v svojem življenju in na tem prvem mestu ni nekdo drug, smo že na dobri poti k
opolnomočenju.
»Zmagamo«, ko se zavemo, da lahko
popolnoma enako bogato, kvalitetno in srečno živimo, če smo z »izbrano« osebo
skupaj ali pa ne. S tem v resnici premagamo mnoge ovire, kot so navezanost, odvisnost
in negiranje lastne vrednosti.
Če izberemo ljubezen do sebe in sprejemanje stanja kot
izkušnje, iz katere se bomo nekaj naučili in pridobili, bomo na koncu
ugotovili, zakaj je bilo celo zelo dobro, da se nam želja po ljubezni s točno
določeno osebo ni uresničila.
Ker se prav skozi največje težave in bolečine najhitreje
in najbolj kalimo, bomo slej kot prej spoznali, da je vse za nekaj dobro in da
nam je prav zaradi tega namenjena zgodba z drugačnim koncem.
Sami vedno izhajamo samo iz nam znanih vzorcev in
nehote spregledamo, da morda želi usoda pripeljati na pot še nekaj boljšega ali
vrednejšega, kot smo to izbrali sami.
Moja tretja »zaljubljenost« ni bila »uslišana« po
mojih pričakovanjih. Bila pa je vzvod in povod, da sem se obrnila proti sebi in
ugotovila, koliko sem se cenila in spoštovala, in s kako nizko samopodobo sem
hodila po svetu.
Ko sem ozavestila mnogo zgrešenih prepričanj o sebi in
začela delovati v duhu brezpogojne ljubezni do sebe, so se mi začeli odpirati
povsem novi razgledi.
Morda bi se moja pot duhovnega napredka ustavila, če
bi se zaljubljenost zaključila kot doslej po običajni poti. Nadaljnje
raziskovanje v smeri samorazvoja bi bilo prekinjeno in pod vprašaj bi bila
postavljena želja ali se bom še ukvarjala z iskanjem višjih oblik in načinov
dojemanja ljubezni.
Zagotovo bi se vsaj za nekaj časa ustavil raziskovalni
duh v meni, ki s pomočjo, včasih prav nevzdržnega in nedefiniranega hrepenenja,
kroji moje dneve. In h kateremu me danes usmerja popolnoma nov vidik dojemanja
in zaznavanja ljubezni.
Končno si znam postaviti vrednost, se ceniti in
spoštovati ter iskati in razvijati v sebi svoj največji potencial. Nova smer me
vodi med plesalce v višjih stanjih zavesti in je vodena z občutenjem ljubezni.
Osvobodila sem se velikih strahov, sprejela samo sebe
v svoji najboljši podobi in pokukala v svet ljubezni na način, o katerem se mi
predhodno ni niti sanjalo in o katerem ne bi izvedela prav veliko, če ne bi
prav ta določen čas ostala zvesta samo sebi.
Spoznavam, da je mnogim ljudem nepredstavljivo, da bi
bili nekaj časa samo v svoji družbi. Niti en sam dan ali noč! Strah? Po navadi
jih je veliko. Veliko preveč.
In kjer je strah, ljubezni NI.
Nihče ne more pričakovati, da se bo karkoli spremenilo,
če se ne more niti »slišati in niti videti«.
Če se zmore slišati in videti le in samo skozi druge
ljudi!
*
Torej, kaj pomeni zaljubiti se skozi moj uvid?
Pisarka 💖Simona
Ni komentarjev:
Objavite komentar