nedelja, 24. maj 2020

Duhovno partnerstvo


Vsak je sam svoje sreče kovač!


Navdih, da so partnerski odnosi resnično lahko nekaj več, sem našla v knjigah avtorja Gary Zukav-a.

Ni večje vznesenosti, ko brati zakonitosti, kako se temu približati s podanimi smernicami za duhovno partnerstvo.  

Zavezanost je nekaj, kar naj bi nosili že v sebi in v svojem duhu. Ni potrebno, da slepo verjamemo, le doumeti moramo pomembnost pozornosti, ki jo namenimo odnosu samemu.

Hkrati pa se učimo o sebi zakonitosti, ki smo jih vsesplošno sprejeli, vendar niso v skladu z nami samimi. Ni potrebe, da v sebi skrivamo svoje strahove, nemoči in izgovore, zakaj smo takšni. Skupaj s partnerjem jih lahko začnemo prepoznavati. S tem ko jih ozavestimo, jih lahko pogledamo zrcalno in si jih priznamo. Uvidimo pot, da se jih lahko tudi osvobodimo.

Bodrenje partnerja in raziskovanje njiju samih v vse skrite in zaklenjene kotičke srca in duše je dobra priložnost, da se otresemo bremen preteklosti.

Tudi pogum je tisti, ki ga lahko vlivata drug drugemu, s tem, ko si izrečeta vse tisto, kar je najtežje izreči. Vse tisto, pred čimer se vse življenje skrivamo pred seboj, ker smo prestrašeni, da ne bomo sprejeti točno takšni, kot smo.

Na silo preoblikovati nekoga po svoji meri, slej kot prej rodi odpor. Sprejemanje sebe in sočutje do prestrašenih delov v nas samih je lahko osvobajajoče za oba. Nežno, plast za plastjo, lahko skupaj odkrivata njune šibke točke in jih predelata do te mere, da zrasteta v samospoštovanju in spoštovanju drug drugega.

To zavestno delo drug z drugim in predvsem s samim seboj bo njun odnos naredilo bolj ljubeč. Ob vsem tem pa se mora človek zanesti tudi na svojo intuicijo. In če mu ta pravi, da si v odnosu s partnerjem popolnoma sproščen in se v vseh pogledih počutiš udobno in domače, lahko odnos še nadgradiš.

Če partnerja izbereta namero, da bosta delovala iz najbolj zdravega dela svoje osebnosti, govorila vedno iskreno, osebno in konkretno, lahko v veliki meri opustita tudi navezanost na izid tega partnerskega odnosa v prihodnosti.

Dokler sta odločena, da bosta drug z drugim rastla, se dopolnjevala in učila v duhu napredka obeh, kot tudi osebnosti vsak zase, tako dolgo bo njuno partnerstvo navdihovalo oba. Ju vodilo k celovitosti samega sebe in celovitosti njunega skupnega bivanja.
*

Za vse, ki čutite, da je vaš partnerski odnos vreden vsega truda in nekaj, za kar ste pripravljeni storiti največ in po svojih najboljših močeh, vam vsekakor priporočam prebiranje knjig, kot so Duhovno partnerstvo (Potovanje do pristne moči), Dušne zgodbe in Domovanje duše – Gary Zukav.

Presenečeni boste, kako dragoceno je spoznanje, da obstajate od nekdaj in da ste Božanska inteligenca.

Citiram Gary Zukav (Domovanje duše):

»Pomislite, da je ocean Bog. Vedno je obstajal. Zdaj pa sezite vanj in zajemite skodelico, polno vode. V tem hipu postane skodelica posameznik, obstaja pa od nekdaj, mar ne? Tako je tudi z vašo dušo. Bil je trenutek, ko ste postali skodelica energije, bila pa je od nesmrtnega izvirnega Bitja.«

Moč oceana je v tej skodelici vode enaka moči oceana samega, samo njena energija je ustrezno zmanjšana na njeno obliko. Ko ta mala oblika pridobiva moč v lastnem zavedanju sebe, v zavesti sebe, postaja večja in odpornejša. Takrat postane enaka Bogu.


- odlomek in fotografija iz knjige: VZHOD SONCA - PONOVNO SIMONCA
(Simona Babič, 2015)


Ni komentarjev:

Objavite komentar