SVOBODA 1

SMO, KAR SMO!

Sprejmi sebe z vsem, kar si, da boš lažje sprejemal druge.

Vsak "gode" po svoje - 

v tem "slišati" zvočno ubranost, združuje.

VSE je interpretacija tega, kaj želimo "slišati":

ali povezovanje ali ločevanje?

Ustvarila bom niz 3. objav:

"SVOBODA - KAJ JE TO?"

in zaključila z napovedjo svoje nove 3. knjige.

1.

Sprejemimo sebe rekoč: "Sem, kar sem!" 

2.
Posledično ugotovimo, da lahko sprejemamo tudi druge takšne, kot so. To ne pomeni, da se z njimi strinjamo, da bi sam ravnali podobno ali da čutimo podobno. Ne! Ampak vseeno vsakemu preprosto dopuščamo, da pač je, kar je. 

3.
Ko smo že tako daleč, smo neizmerljivo lahkotnejši in zadovoljnejši. Odpade poustvarjanje "dram" v katere zapademo mimogrede in jih posvojimo kot "svoje".

4.
Seveda temu sledi občutek hvaležnosti (sebi), da nam je uspelo sneti najtežji okov, s katerim smo bili priklenjeni na mesto.

5.

Šele v tej točki pa se pred nas postavi pravi izziv iskanja in popotovanja proti svobodi (svetlobi). Namreč kmalu spoznamo, da to "kar smo" je sicer čisto "ok", ampak daleč od tega, kar bi si zase želeli. 

6.
Pa vendar, pot se je odprla in že tudi razširila. Začnemo globlje spoznavati samega sebe - z vsem, kar nam ugaja in z vsem, kar nam praviloma ne. Ta del zahteva veliko samoraziskovanja in pozornosti do sebe, svojih občutkov, ravnanja in vzorcev, v katera so ujeta "nakopičena" prepričanja. 

7.

Na dan privrejo številni občutki (jeza, zaskrbljenost, nemoč, aroganca, ljubosumje, sprenevedanje ...) in vsakemu je vredno nameniti pozornost.

8. 

Začne se pot iskanja iskrenosti - do sebe. Je lahka? Kakor za koga. Več iskrenosti (do sebe) kot premoremo, hitrejši bo osebnostni napredek. (Ugotovila sem, da obstaja izjemno malo ljudi, ki obvlada "veščino" iskrenosti. Večina se izgublja v presojanju, ocenjevanju in vrednotenju drugih ter pozabi, da pravzaprav raziskuje svoje občutke, ki jih ti "drugi" v njem vzbujajo.)

9.

Razločevanje je mukotrpen proces, a če ga posameznik zna in zmore ozavestiti, bodo odgovori na zastavljena vprašanja (sebi) začeli počasi curljati. Pogostojše kot bomo vadili pozornost do svojih občutkov, hitreje se bodo vrstili odgovori, ki jih v resnici iščemo.

10.

To lahko traja tudi celo življenje (brez ozaveščanja), nekaj let ali mesecev, lahko pa tudi manj časa. Odvisno od "tehnike", s katero smo se lotili sebe. (V veliko pomoč je meditacija, intuicija, spremljanje "naključij", znamenj, sinhronosti dogajanja in še druge "skladnosti", ki se jih ob tem naučimo "brati".)

11.

Pretekle izkušnje v povezavi s sedanjostjo so prav tako v pomoč. Vendar šele, ko ozavestimo, kaj smo se iz njih naučili - v smislu, da ni nobene potrebe, da jih ponavljamo. Veliko pametneje se je ozirati za novimi izkušnjami, ker bodo praviloma šele te prinesle novo vedenje in s tem modrost.

12.

Komur ni "škoda" časa in se bo teh "domačih nalog" navzel sproti - kar iz vsakdana - se bo spoznavanje sebe in svojih posebnosti zazdelo celo zabavno. Zmagajo le-ti, ki jim uspe svoja nova vedenja sprejeti kot "igro" življenja.

13. 

Najboljše pri tem pa je, da kljub prvotnemu občutku, da NIKOLI ne bomo zlezli iz "drame in omame" (za katero smo odgovorni sami) enkrat le sledi konec!

Pisarka Simona

BONUS:

V primeru, da delujemo na visokih vibracijah, s svojim odnosom spodbujamo v drugem delovanje na višji frekvenci. Ko smo v interakciji s človekom, ki "vibrira" nižje od nas, ga dvigujemo. S svojim vplivom v njem umikamo "temo".

Seveda je proces tudi obraten - a se tega bore malo zavedamo. Če smo sami v "temi", ne moremo na nikogar posvetiti.

Dejstvo pa je, da se "tema" samodejno umika svetlobi. Kot noč ne more ubežati dnevu.