Prepričanja o ljubezni!
Le kdo jih nima. Komu koristijo? Nikomur!
Vsa prepričanja so pravzaprav ljubezni škodljiva. Človeka samo slabijo – mu jemljejo notranjo moč in ga posledično od ljubezni oddaljujejooo …
Prepričanja izhajajo iz naših preteklih travm, vzorcev, ki so nas "pribili na križ" in veliko bolečin, ki niso naše, a smo jih vzeli za svoje.
Prepričanja so torej nastajala PRED PRIČAMI. Le-te so v prvi vrsti naši starši, kasneje vrstniki in družbeni ustroj nasploh (vera, politika, ureditev …).
Prepričali smo sami sebe, da imamo potrebne izkušnje in da bomo znali ločiti zrno od plevela.
Napaka! Ljubezen ima toliko obrazov, oblik, pogledov in zamisli kot nobeno drugo občutenje.
Če sam sebe uvrščaš med tiste, ki menijo, da jim ljubezen ni naklonjena ali jim je kako drugače obrnila hrbet, je to morda zaradi obilice sovražnosti, zamer in vseh vrst zamisli v tvoji glavi. Le-te pa so zgolj plod tvojih izkušenj. In ne izkušenj tistega, ki se ga tvoja ljubezen "dotika".
Za jasnejši oris bom poskusila ljudi razdeliti v tri osnovne tipe, pravzaprav stopnje, ki si sledijo glede na raven razumevanja narave ljubezni:
- I. Stopnja - povprečno stanje človeka
Vanjo sodi večina. Ljudje so kakršni so. To je pravzaprav osnovno stanje, ki ne nosi ničesar nepričakovanega. Samo z opazovanjem okolice dobite uvid v to povprečnost, predvidljivost, ki se izraža skozi svoje potrebe, želje, težnje, opravila, reakcije itd.
Človek je del skupnosti in če je le mogoče želi biti v očeh drugih uspešen. Pogosto je žrtev svojih slabosti. Ima številne cilje in namere, ki jih pogosto v realnem svetu ne more izpolniti ali ustvariti. Čuti potrebo po veri, čeprav morda religijskih naukov ne upošteva. Posledično nima svobodne volje, čeprav ima občutek, da so odločitve "njegove".
V sebi ves čas tolmači svoje misli, ki jih ima za zanesljive. A moralnost v resnici niha. Je delno odgovoren - če se sklada z njegovim prepričanjem. Strah je vedno prisoten.
Njihova sreča je odvisna od izpolnjenih želja. Nad stanjem svojega duha nimajo nadzora.
O zdravju menijo, da je odvisno od genetike, prehrane in navad.
- II. Stopnja – duhovno zrelejši ljudje
No, o teh lahko berete v številnih knjigah o duhovnosti, priročnikih in člankih. Težnje teh ljudi so včasih že zavajajoče projekcije človekovega stanja.
Motivacija se prikazuje z rabo mentalnih, čustvenih in duhovnih sredstev. Duhovna zrelost pride s pomočjo modrosti in ljubezni, sočutja in sodelovanja, harmonije in miru … in še marsikaj, kar se da nekje v ozadju občutiti. Vse te vrline naredijo ljudem življenje znosnejše in prijetnejše.
Ti ljudje že razumejo in sprejemajo svojo edinstvenost. Sledijo svoji poti in spoštujejo poti drugih. Sposobni so samostojnega delovanja, kot tudi znotraj skupnosti. Obvladujejo veščino oblikovanja svoje resničnosti.
So predani, vztrajni z jasnimi namerami in cilji, pogosto vizionarji in idealisti, ki verjamejo v višji smisel vsega.
A prav tako doživijo privid ujetosti, da odločitve niso naše. So vredni zaupanja, zanesljivi in odgovorni.
Niso sužnji družbenih paradigem. Imajo občutek za moralnost in vedno skušajo videti širšo sliko.
Čeprav je strah prisoten, ga poskušajo premagati s sprejemanjem. To jim omogoča samozdravljenje.
Ustvarjanje sreče dosegajo s spreminjanjem stanja duha.
- III. Stopnja – duhovno svobodnejši ljudje
Pri njih življenje prevzame krmilo v svoje roke in jih napoti proti svobodi, pa če to želijo ali ne. Zgodijo se "nečloveške" izkušnje, kar pomeni, da ni vse niti tako, kot bi si želeli, niti kot si ne bi.
Gre za rušenje zidov svojega zapora. Vedenje je samo-motivirajoče. Ni velikih povezav z okoljem. Obstajajo v sposobnosti oblikovanja stvarnosti, vendar brez iskanja razlogov ali rezultatov.
Jasnih vzgibov in motivov ni in tudi osebnost ni pomembna. Cilji in nameni so pristranskega pomena. Ostane le svoboda brez bremena osebne volje.
Od teh ljudi lahko pričakujete samo nepričakovano. Strah je izginil. Vedenje je vprašljivo za okolico in druge ljudi. Vsako verovanje je odmaknjeno v pozabo.
Sreča ni v središču pozornosti, ampak je enako sprejeta kot ostala stanja duha.
Zanimivost – zdravljenje je po navadi neučinkovito, kajti placebo učinek je izničen.
*
Kakšna čustvena stanja in odnosi pritičejo posameznim stopnjam?
- I. Stopnja - povprečno stanje človeka
Čustva vseh vrst in oblik. V glavnem pa potlačena in usmerjena v svoje potrebe. Ključno stanje je vezanost, odvisnost, drama in razpoloženje je kot vreme spremenljivo.
Odnosi so površinski, velikokrat neljubeči in sebični.
- II. Stopnja - duhovno zrelejši ljudje
Čustva so v glavnem pozitivno naravnana. Obstaja želja po osebni nenavezanosti in doseganju "višjih vrednot".
Odnosi pa so globoki in nudijo obojestransko zadovoljstvo.
- III. Stopnja – duhovno svobodnejši ljudje
V tem stanju so prisotna zelo različna čustvena doživljanja, ki so silovita, udarijo z vso močjo, a nimajo osebne navezanosti, ker pogojenost nima več okvirja. Prebuja se brezpogojna ljubezen.
Odnosi so neomejeni. Vprašanje obojestranskosti postaja nepomembno.
VEDI:
Prepričanje, ki te je obšlo ob branju napisanih zamisli je TVOJE in ne moje!
To je prvo opozorilo.
Drugo pravi, da se skušaš spomniti, zakaj in kje so se ob branju vzbudili občutki odobravanja ali neodobravanja. Tukaj vmes boš naletel na svoje vprašanje - lahko, da boš prejel odgovor, če boš vprašanje zastavil jasno (brez vmešavanja "pametnjakoviča" v tvoji glavi) ter seveda ponižno in z veliko mero spoštljivosti.
Tretje je kot dejstvo - napisano bo razumel vsak le na svoji stopnji razumevanja.
Res pa je, da sem tokrat zelo veliko modrosti strnila v zelo malo besed.
A včasih je to učinkovitejša "terapija" kot na tisoče besed.
*
Za popotnico v novo leto lahko sledi manifestacija za spremembo obstoječega stanja.
Malo več poguma – strah zaradi sprememb pa ob stran – in lahko, da se bo zgodilo veliko tega, kar nas bo premaknilo naprej.
Na primer …
več ljubezni in več svobode!
Pisarka Simona
Ni komentarjev:
Objavite komentar