Kakšno naključje!

Pravkar sem "naključno" odprla svojo knjigo Ljubezen@izbiraj.Si? pri poglavju INTUICIJA. 

Zanimivo, sem pomislila. Prav te dni berem knjigo INTUICIJA - mudrost pravoga izbora (A. P. Kezele), leto izdaje 1997.

Kakšno naključje! Hm, naključij pa ni! No, torej! 

Ker se vse skupaj naključno navezuje na mojo predhodno spletno objavo PRIŠEPETOVALEC (15. julij 2017), vam v zabavo in užitek in v neke vrste nadaljevanje razmisleka o močeh intuicije, prilagam dva odlomka iz svoje 2. knjige Ljubezen@izbiraj.Si?

Ob enem pa vas vabim, da tudi sami začnete razmišljati o tej veščini, ki jo prav vsi ljudje na tem svetu lahko razvijemo do neslutenih možnosti in s tem zavestno sodelujemo pri oblikovanju svoje prihodnosti.

Vse moje poletje 2014 je bila bitka v nekih novih pozornostih, v katere me je usmerjal glas. Čigav glas? Ta glas sem vedno znova povezovala z njim, s Simonom. On me ogovarja, me vodi in dviguje energijo in usmerja, sem bila prepričana. Morda z namenom, da lepega dne osvojim to veščino tudi sama. Bere se neverjetno, vem!

Sem bila v resnici jaz njegova sogovornica ali moja nadčutnost, moja nadzavest, moje duhovno zaznavanje? Ne vem, kako naj še to drugače imenujem, kot »ali je to bil Bog v meni?«

Vedno bolj pozorna sem postajala na to, kar se je v meni dogajalo.

Vsa navodila, slišana, občutena, tudi videna, sem vse bolj upoštevala. Zakaj? Zato, ker sem spoznala, da me vodijo dobronamerno in da pridobivam.

Vse, dokler mi ni postalo jasno, da me je obiskala jasnovidnost, jasnočutnost, jasnovednost in jasnoslišnost. Z eno besedo, odprta sem postala močnim zaznavam svoje intuicije. Ker sem dovolila, me je vodila. Noro spoznanje vam rečem.

Od začetka sem se teh sporočil tudi prestrašila. To je bilo v mojem življenju res nekaj popolnoma novega.

Žal si o tem zaznavanju v tistem obdobju še nisem upala z nikomer spregovoriti. Saj veste, le kaj si bodo pa ljudje mislili o meni, če jim začnem pripovedovati vse štorije teh zavednih zaznav.

No, danes o njih celo pišem. Toliko o tem, koliko mi je še v resnici mar, kaj bo kdo mislil.

Tako mi je postalo veliko lažje, ko sem torej spoznala svojo novo prijateljico, intuicijo, ki sem se ji zlagoma zaobljubila. Njej sem postala predana in zavezana. Pokazala mi je, da je nezmotljiva, da me ljubi in mi bo stala ob strani tudi, če me vsi zapustijo.

Jasno mi je nakazala, v katero smer naj se v prihodnje podam. Najino sodelovanje imam namen še razvijati, nadgraditi in ji po možnosti slediti vse do najvišjih sfer. Kje so njene meje, če sploh so, bom sčasoma tako ali tako ugotovila sama.

Ko bom v sebi razkrojila strahove, ne bom od nikogar več čustveno odvisna. Nihče ne bo vladal mojim občutkom. Osvobajajoče spoznanje!

Opustiti moram svojo potrebo po odvisnosti in se osvoboditi teh vezi. Želim biti svobodna in hkrati odrešena zasvojenosti od odnosov.

Seveda to ne pomeni, da ne bom med ljudmi in zelo uživala v njihovi družbi, vendar le-ti ne bodo imeli nobene moči, da bi me ali osrečili ali onesrečili. S tem me tudi nihče ne bo več mogel razočarati. Preprosto moram v vsem kar se mi dogaja prepoznavati, da je za nekaj dobro. Kljub dejstvu, da vse, kar se mi zgodi, ni tako lepo.

Kako priti do tja? Sčasoma. Zlagoma. In živeti za trenutke v dnevu. Z otroškim začudenjem in zavedanjem vsega lepega okoli sebe. Vsak otrok ima v sebi Boga. Ko ga prikličeš, postaneš igriv, nasmejan in zvedav, ne da bi se točno zavedal, kako. Hrano iskati v naravi, dobesedno in v prenesenem pomenu. In pa Ljubezen do dela, ki te radosti in krepi v vseh pogledih. Vse to so zdravila za Dušo. Odkriti radost svoje Duše in to je to, kar pravkar počnem.

(konec 1. odlomka)

*

Velikokrat se je nepričakovano pojavil napev. Pa ne, da bi ga pravkar slišala. Nekaterih morda nisem slišala že vrsto let. Sem predvidevala, da sem jih že pozabila. Naenkrat pa se je v moji glavi začel vrteti najprej glavni refren, kasneje cela pesem/popevka in mi prenesla natančno sporočilo, kako ravnati ob nekem dogodku.

Zgodilo se je, da sem sedela ob nekom, klepetala in med razgovorom dobila navodilo, kako naj odgovorim. Čisto in jasno slišano sporočilo.

Tudi v zvezi z določenimi ljudmi sem dobila sporočilo, kako naj ravnam, kaj jim porečem ali jih pustim za seboj in nikoli več ne poiščem.

Druga sporočila so me spet napotila k določenim ljudem s točno določenim namenom. Navdih je bil jasen, kaj jim naj povem.

Nekatera sporočila so me želela odvrniti od moje odločitve, če sem se imela namen nekam odpraviti. Na primer, občutenje v telesu je bilo tako glasno, da ni dopuščalo ugovora. Dobesedno me je odvrnilo od mojega prvotnega namena.

Nenavadne so bile tudi motnje frekvenc pri poslušanju radia, pogovorih po telefonu ali pri delu na računalniku. Primer, sedela sem v avtu, po radiu se je vrtela pesem in jaz sem o nečem razmišljala ali imela neko dilemo. Ko se je zgodila motnja ali šum na radijskem sprejemniku, sem postala pozorna. Šum se je zgodil v tistem delu pesmi, ki mi je dal odgovor na vprašanje. Iz besedila pesmi sem dobila odgovor. Lahko je bila to samo ena beseda, ki jo sovpadala z mojim vprašanjem.

Ko sem se na te motnje v radijskem sprejemniku že navadila, sem jih začela pričakovati. Ko sem odgovor čakala, ga ni bilo. Zgodil se je vedno spontano oziroma nepričakovano. Ko se nisem zavedala, da ga čakam.

Nekoč sem poslušala radio in kot vedno nekaj razmišljala. Naenkrat so se začele same od sebe menjavati radijske postaje kot po tekočem traku in se ustavile na določeni frekvenci. Takrat slišana pesem mi je dala odgovor. Nekdo bo rekel naključje, drugi, da naključij ni.

Še bolj nenavaden je naslednji primer. Spet sem se vozila v avtu. Vrtela se je meni všečna pesem, zato sem jo na vse grlo prepevala. Začutila sem silno željo, da mu povem: »Ljubim te!«. Že naslednji trenutek je nastala na radijskem sprejemniku motnja za nekaj kratkih trenutkov. Na kar sem ponovila svoj ljubezenski izliv in takoj nato druga motnja frekvence na radiu. Nisem štela, kolikokrat sem ponovila stavek »Ljubim te!«, a je vsakič za to mislijo je nastala motnja frekvence. Naključje, ki to je ali ni? Vam zaupam, ob kateri pesmi sem to doživela? Vrtela se je pesem Dancing Queen, ABBA.

Sporočila so prihajala tudi v obliki slik. Ko se mi je zastavila skrb ali pomislek, sem prejela sliko, v kateri sem videla, kaj se bo zgodilo. Slikovna sporočila so mi odvzela skrb. Včasih so bila prav šaljiva. Na primer, ko sem na počitnicah zaprla zadrgo na šotoru in se odločila, da je čas za spanje, sem pomislila: »V tuji deželi in neznanem kraju kampiram sama. Upam, da se ponoči ne bo kakšen nepridiprav odločil, da me obišče.« Ko sem legla, se je v moji glavi začel vrteti črno beli film. Pred šotorom je stal on, ki me je prišel čuvat, da bi mi odvzel strah. Zavzel je vojaško držo in pred vhodom zakorakal od leve proti desni in obratno ter v tem ritmu naprej. Potem je sedel in bil pozoren na okolico. Kot da bi me želel razvedriti, pa je naenkrat vstal in začel plesati. Ustvarjal je svojevrsten ples, postavil roke ob boke, se vrtel, vrgel pete v zrak in podobne akrobacije. Tako sem z nasmehom na ustih zaspala.

...

(konec 2. odlomka)

Knjiga čaka na vas skoraj v vsaki slovenski knjižnici. Če jo želite imeti pri sebi, jo lahko naročite preko spleta na:

http://www.pisarkasimona.com