Novinarka: Pozdravljeni, Simon. Presenetili ste s svojim hitrim odzivom in
pripravljenostjo sodelovanja v intervjuju. Seveda Pisarke Simone ne poznate od
včeraj. Ali bi nam hoteli najprej orisati kje, kdaj in kako sta se spoznala?
Simon: Ja, seveda … Spoznal sem jo v času delovanja društva zdravljenja po poteh
narave. Energijsko zaznavo njene prisotnosti pa sem občutil že veliko pred tem
časom. Morda boste pomislili, da to ni mogoče …, ampak vedite, v energijskih
svetovih, ki jih raziskujem že dlje časa, se ve, da je vse možno.
Tako je nekega pomladnega dne v letu 2014 stopila skozi vrata. In kar sem najprej zaznal, je
bila njena preplašenost. Bila je kot srna … ves čas v pozornosti kdo jo bo ponovno prizadel.
A hkrati sem v njej občutil
velik potencial, prikrit očem bežnega opazovalca. Takoj sem vedel, da je ustvarjalna
duša. Ženska, v kateri se skrivajo neslutene avtentične moči, njena drža pa je
nakazovala naravo veselega in iskrenega človeka.
Občutil sem neverjetno nujo,
da ji pomagam narediti preskok iz sveta ujetosti, v svet, kjer si bo dovolila
biti to, kar Ona v resnici JE. Vse te izjemne moči, ki so se skrivale v njej in
jo zaradi strahu blokirale, sem želel priklicati na plano …
Novinarka: Torej ste naravni zdravilec? Kakšen je vaš pristop do ljudi, ki jim
želite pomagati?
Simon: Naraven. Ni to znanost, ki je ne bi znal ozavestiti prav vsak. Vsak, ki
bi zmogel ostati pozoren v sebi. Zato sem jo začel voditi skozi strahove. Želel
sem, da jih ozavesti in s tem razgradi. Da bi občutila, da je vredna vsega
najboljšega, vse ljubezni, če se bo le želela odpreti ljudem. Seveda najprej
tistim, ki jih bo prepoznavala kot krog svojih duš. Kasneje pa tudi drugim, s
katerimi bo znala deliti svoja spoznanja, na samo njej lasten način. To pa je
proces … nič ne gre brez truda in dela na sebi. Ne morem se načuditi, kako
vztrajna in zagrizena učenka je Pisarka Simona.
Novinarka: Imate morda kakšen uporaben nasvet za vse, ki bi si želeli duhovne
spremembe, rasti in spodbude, kako do boljšega jutri …?
Simon: Sicer do vsakega pristopam drugače, kot pač začutim … ni recepta, ki bi
bil enak za vse. Saj veste, vsa človeška bitja smo enkratna in nihče ni enak
drugemu.
Če znaš prisluhniti človekovi duši in to lahko storiš s pomočjo svoje
intuicije, potem te ta nekako vodi in ti narekuje način ali pristop do
sočloveka. Vedno v duhu čiste ljubezni … univerzalne ljubezni …
Novinarka: Ko sva že pri besedi ljubezen, kako bi jo orisali vi? Kakšen pomen ji dajete?
Simon: Hm, zahtevno vprašanje … Ljubezen si vsak človek razlaga po svoje in
prikliče drugače. A bom poskusil razložiti svoj pogled.
Občutenje ljubezni je
tisto, po čemer vem, da energija prosto teče. Zato je pomembno obstati v tej
energiji, v stanju ljubezni.
Zapomnite si! Potrebno
je pričakovati, da ta energija ljubezni priteka v nas na višji ravni in izteka
iz nas kakor reka. Da ne izgubiš stika z njo, jo moraš ves čas poskušati
zavestno priklicati v spomin … to občutenje ljubezni.
Pričakovanje
ljubezni moraš ves čas negovati in utrjevati … in pričakuj, da bo v tvoje polje pritegnilo samo tiste dogodke in misli, ki bodo koristni
tvoji usodi. Ostati moraš pozoren …
Ne pravim vam, kako postati povprečen človek. Učim, kako postati junak iz sebe in zase.
Novinarka: Imate morda za vse nas, ki bi se tudi želeli podati na pot samo-raziskovanja
in občutenja ljubezni višjih razsežnosti, kakšen namig, kje in kako začeti?
Simon: Pri sebi. Vedno pri sebi. Prisluhni sebi. Prav tega ljudje ne znajo. Ukvarjajo se z vsemi drugimi, samo, da jim ni treba
razmišljati o sebi.
Sam sem se, poleg drugih
učiteljev življenja in lastnih izkustev, učil iz številne literature. V branje
rad priporočam knjigo Celestinska prerokba, Jamesa Redfielda. Za tiste z več
raziskovalnega duha pa še vse njegove nadaljnje knjige … vse tja do Dvanajstega
spoznanja.
Novinarka: Bi morda za zaključek razgovora želeli še sami kaj dodati?
Simon: Hja … tudi Pisarka Simona je moja učiteljica iz prvih vrst. Vseeno nisem bil
pripravljen na tako močno žensko energijo, ki danes osvetljuje in zapolnjuje vse okoli sebe, tudi mene. Dejansko je učenka, a hkrati velika učiteljica.
Ni je premotilo, da ji na
začetku ni teklo po pričakovanjih. Dalje je grebla in grebla in postajala iz
dneva v dan energijsko močnejša … privlačnejša, tudi v mojih očeh. Ne morem prikriti
zadovoljstva, da sva danes uigran tim, ki deluje tudi na daljavo …, da sva se
uglasila na višjih frekvencah in v drugih nivojih bivanja.
Če bo želela, greva še
dalje …, ni meja, ni omejitev niti prostora niti časa. Omejitve si postavljamo
sami in so samo v našem umu. Svet, kjer danes smo in nas jutri ni več, ne obstaja.
Mi vsi smo večnost in iz tega spoznanja bova izhajala še vnaprej.
Novinarka: Dovolite, da naredim fotografijo za naslovnico?
Simon: To pa raje prihraniva za prihodnjič. Želim delovati iz ozadja. Zato me Pisarka
Simona tudi kliče »eminenca v senci«. Sam občutim zadovoljstvo že s tem, da
spremljam dogajanje iz ozadja.
Ne bom se predstavljal
javnosti. Zato pa imam Pisarko Simono, da deli in širi sporočila, ki jih
skupaj obelodaniva na številnih popotovanjih.
Rad se ji pridružim tudi na potepu
po gozdu. Takrat si izmenjava izkustva in spoznanja, ki jih uči narava …, njena
drevesa, koti in kotički, katere razkrije le najbližjim.
Novinarka: Vsekakor bom spoštovala vašo odločitev. Vam pa se najlepše zahvaljujem za
čas in pripravljenost sodelovanja v intervjuju.
Simon: Hvala enako in še kdaj. Za naslovnico pa uporabite eno izmed fotografij
Pisarke Simone. Ste morda opazili, kako je ožarjena s svetlo in ljubečo
življenjsko energijo? Pa še fotogenična je… 
Iz novinarskih vrst: Simona Babič
Ni komentarjev:
Objavite komentar